REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZZB: Narodna revolucija je bila pozitivna, manj kot deset odstotkov vprašanih NOB vidi kot komunistično revolucijo

ZZB: Narodna revolucija je bila pozitivna, manj kot deset odstotkov vprašanih NOB vidi kot komunistično revolucijoDan OF

V ZZB za vrednote NOB Slovenije ob aktualnih razpravah o postavitvi spomenika opozarjajo tudi na dejstvo, da je bila Osvobodilna fronta tudi hrbtenica narodnoosvobodilnega in socialnega gibanja za » narodno, družbeno in kulturno revolucijo«, za  »pravičnejšo družbo in ljudske oblasti slovenskega naroda«.

Že zaradi tega pobude o odstanitvi dosedanjega spomenika na Trgu republike, zato da bi se menda naredilo prostor za novega, niso v skladu z vlogo, ki jo je imela revolucija v slovenski zgodovini.

O tej pobudi pa doslej nisem oz. nismo imeli nobenih stikov ali, kot sprašujete, posvetov z M. Kučanom ali drugimi politiki.

Ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (april 2021) so namreč v ZZB za vrednote NOB Slovenije sprejeli širšo in celovito »Spomenico«, s katero so še širše opredelili vlogo OF in NOB in stališča o vsem kar se danes tako ali drugače povezuje s tem zgodovinskim obdobjem ali ga skuša tudi potvarjati, pa tudi o zgodovinskem loku in povezanosti NOB z osamosvojitvijo in o aktualnih domačih in mednarodnih razmerah.

»Upor zoper okupatorje je bil zgodovinsko in politično daljnovidno državotvorno dejanje. Temeljil je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih silnic, ki ni ideološko pogojeno in izključujoče. Zaradi svoje širine in množičnosti OF v kateri je dejavno sodelovalo več kot sto tisoč aktivistov in sodelavcev, te edinstvene pluralistične narodne in osvobodilne organizacije in gibanja, kakršnega ni bilo nikjer drugje, je bila OF hrbtenica narodnoosvobodilnega in socialnega gibanja za » narodno, družbeno in kulturno revolucijo«, za  »pravičnejšo družbo in ljudske oblasti slovenskega naroda«.

Naj le povzamem: med 2. svetovno vojno je bila na  slovenskih tleh NOB, partizansko gibanje,  Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije so bili del NOV in PO Jugoslavije (priznane tudi od Kraljevine Jugoslavije) pod poveljstvom maršala Josipa Broza Tita in s tem tudi del mednarodnega protifašističnega zavezništva, ki je bilo osnova za nastanek Združenih narodov.

Marijan Križman  Vir: Svobodna beseda
Marijan Križman

Osamosvojitev Slovenije gotovo zasluži primerno in trajno spominsko obeležitev v katerem bi se lahko prepoznali vsi, ki smo sodelovali v tem zgodovinskem projektu in to na Trgu republike, na tem simbolnem mestu, na katerem je bila razglašena (»rojena«) naša država s svojimi simboli, postavami in spoštljivim spominom na zgodovinski lok, katerega vrhunec je. Na trgu je zdaj spomenik, ki simbolno spominja na drugo obdobje, ki je tudi del naše zgodovine in zasluži primerno ohranitev in prostorsko umestitev,« opozarja predsednik ZZB Marijan Križman.

V naši omenjeni »Spomenici« pa so med drugim tudi zapisali: »Dejansko pa je zgodovinski spomin razpršen izrazito asimetrično, z nekajkratno razliko v deležih tistih, ki cenijo in spoštujejo NOB, in onih, ki so bliže »disidentski« razlagi o narodnoosvobodilnem boju kot komunistični revoluciji. Podatki SJM v zadnjih desetletjih tako kažejo, da le pičla manjšina (manj kot deset odstotkov) sprejema razlago o NOB kot komunistični revoluciji, medtem ko je delež tistih, ki so prepričani, da so partizani »bili pravičen boj zoper okupatorja, domobranci pa so nedopustno sodelovali z okupatorjem«, vedno okoli 40-odstotni.Podobno asimetrijo kažejo tudi podatki o pozitivnem odnosu do izraza »slovensko domobranstvo« (od leta 1994 do 2018 vedno pod ali 20 odstotkov) in »slovenski partizani« (vedno nad 40 odstotkov), vse to pa nikakor ne utemeljuje vsiljevane teze o »razklanosti slovenskega naroda na dva enaka dela«.

O pobudi za razmislek prvega predsednika RS o postavitvi spomenika osamosvojitve v centru Ljubljane, ki jo predsednik ZZB podpira, bodo sedaj opravili širšo razpravo v ZZB in tudi predlagali skupni premislek veteranskih organizacij o njej, vendar odstranitve sedanjega spomenika predsednik ZZB ne podpira.

»O tej pobudi pa doslej nisem oz. nismo imeli nobenih stikov ali, kot sprašujete, posvetov z M. Kučanom ali drugimi politiki,« je pojasnil Marijan Križman.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek