ponedeljek, 05. januar 2026 leto 31 / št. 005
Zloraba Wikipedije in zaščite novinarjev: Kako se je »resnica« Jaše Jenulla o Zoranu Stevanoviću izkazala za – kolosalno laž!
Jenull Vir: FB
Jaša Jenull, frontman »Glasu ljudstva« rad objavlja video zapise z aktualno-politično vsebino.
V njih običajno opozarja na pomembne teme, kot je zdravstvo.
A v nekaterih primerih ga osebne simpatije ali antipatije nekoliko zanesejo in to se je zgodilo tudi ob eni od njegovih zadnjih izjav na temo Zorana Stevanovića.
Jaša Jenull je namreč kritiziral možnost, da bi po uspehu na prihodnjih volitvah policijo morda prevzela Resnica in Zoran Stevanović, vse to pa z argumentom, češ da nekdo, ki je že imel težave z zakonom ne more voditi policije.
V videu, ki ga je objavil, se je Jaša Jenull ob tem očitno skliceval – na Wikipedijo.
Zorana Stevanovića je to presenetilo.
Ugotovil je namreč, da je nekdo 25.12. ob 22.50 uri, pozno zvečer, »na zapisu o meni na Wikipediji spremenil vsebino in vanjo vnesel neresnične ter zavajajoče podatke. Kmalu zatem je Jaša Jenull objavil video, v katerem je te podatke citiral kot dejstva in se pri tem skliceval prav na Wikipedijo,« je ocenil Zoran Stevanović.
»Ali se zavedate posledic, v kolikor se vaše obtožbe, na podlagi neverodostojnega vira izkažejo za neresnične?« smo vprašali Jašo Jenulla. A na to vprašanje nismo dobili odgovora...
In ne samo to.
Ko je poskusil neresnične podatke popraviti, se je to izkazalo za nemogočo nalogo.
»Ključno pri tem je naslednje: ko smo po objavi videa poskušali zapis na Wikipediji popraviti z dejanskimi, preverljivimi in nevtralnimi podatki, so bili ti popravki sistematično zavračani. Wikipedia je torej dovolila spremembo zapisa z lažnimi podatki, hkrati pa zavrača vpis pravilnih informacij. Iz korespondence z administratorji je razvidno, da do vsebinske presoje sploh ni prišlo, popravki pa so bili zavrnjeni ali izbrisani brez tehtne obrazložitve,« je ocenil Zoran Stevanović.
Prav zato v stranki Resni.ca sumijo, da je Jaša Jenull povezan s tem urejanjem Wikipedije.
Očitno je namreč, da je bila Wikipedija v tem primeru uporabljena kot vmesni »nevtralen vir« za ustvarjanje in legitimizacijo političnega blatenja, pri čemer nadzorni mehanizmi niso delovali ali pa so odpovedali.
To je razvidno tudi iz izseka videa Jaše Jenulla, kjer so citirani neresnični podatki, časovnice sprememb zapisa na Wikipediji kot tudi iz dela korespondence z administratorji Wikipedije, ki vztrajno zavračajo vnos pravilnih podatkov.
Zato pri tej zadevi ne gre za nek osebni spor Stevanovića ali Resnice z Wikipedijo kot projektom.
Gre za resno vprašanje, ali je mogoče danes najprej ustvariti laž v referenčnem viru in jo nato uporabiti kot orožje v javnem prostoru, brez možnosti učinkovitega in pravočasnega popravka.
Wikipedija sama se sicer sooča s številnimi očitki o pristranosti.
Znano je, da so v tem projektu povsem verodostojne vire vnaprej označili za »neverodostojne« in imajo o tem pravcati »cenzorski indeks.«
O tem so večkrat razpravljali tudi sogovorniki Tuckerja Carlsona.
In tudi zato Elon Musk ustvarja »Grokpedio«.
Ker smo želeli priti zadevi do dna smo vprašanja o tem postavili tudi Jaši Jenullu in si ogledali popravke v »pogovoru«, ki jih je v zapisu o sebi poslal Zoran Stevanović.
Jašo Jenulla smo spomnili, da je navedel, da »je imel Stevanović težave v policiji in bil odpuščen iz nje« ter imel »težave z nezakonitim delovanjem.«
Zanimalo nas je od kod Jenullu podatek o nezakonitem delovanju Stevanovića - razen v navedbi iz Wikipedije?
Prav tako nas je zanimalo, ali je pred omenjeno izjavo on ali kdorkoli, ki bi bil povezan z Jenullom, spreminjal ključno obremenilno navedbo v Wikipediji?
Zanimalo nas je tudi, ali se Jenull zaveda, da Wikipedija prav zaradi takšnega netransparentnega delovanja ne velja za kredibilen vir in zakaj se je glede na to sploh sklicevali na takšen vir?
»Ali se zavedate posledic, v kolikor se vaše obtožbe, na podlagi neverodostojnega vira izkažejo za neresnične?« smo vprašali Jašo Jenulla.
A na to vprašanje nismo dobili odgovora...
Jaša Jenull je odgovoril:
»Spoštovani,
Nikakor nisem editiral wikipedie in se v svojih video poročilih tudi nisem nanjo skliceval. Tukaj si lahko ogledate celoten posnetek: https://www.youtube.com/live/hIXI4eOhfZs?si=AFK0GkfQ4bpX44d4 in moje izjave o Stevanovič v njihovem kontekstu.
Slika iz wikipedije je bil uporabljena zgolj za iliustracijo s strani montažerja kratkega videa, ki ga je ta naredil na podlagi mojih poročil. Kolikor vem so vse spremembe na wikipediji tudi sledljive in lahko najbrž ob uporabi vaših novinarskih sposobnosti preiščete kateri uporabnik s kakšnim profilom je zapise spreminjal. Ravno ta transparentnost in proces odobritev sprememb dela Wikipedijo za relativno zanesljiv vir v današnjem post-resničnostnem času. Osebno pa še v življenju nisem editiral nobenega članka na wikipediji niti se nisem o tem menil s komerkoli drugim.
Kar se tiče Stojanovičevih problemov na policiji pa obstaja obilica člankov, ki opisuje in navaja njegove zaplete in ekscese na policiji (na katere se najbrž nanaša zapis na wikipediji) če njegove afere s pohištvom in njegovo svetniško pisarno sploh ne načenjamo. 5 minut "googlanja vam bo postreglo z vsemi potrebnimi podatki in povezavami na članke o Stevanovičevih dejavnostih na policiji.
Iskreno bi pričakoval, da bi to naredili že samoiniciativno preden ste me kontaktirali, vsaj iz gole radovednosti ... ampak vas očitno kandidat Stevanovič navdaja s takšnim zaupanjem, da se vam zdi bolj logično, da bi šel jaz prirejat wikipedijo, kot pa da bi imel on kakšne težave s protizakonitim delovanjem na policiji. Mogoče pa bi bilo v interesu vaših bralcev in objektivnosti vašega medija, da v svojem mediju predstavite te očitke in podrobneje raziščete resnične okoliščine zaključka njegove policijske afere ...
Če pa smo že pri vprašanjih mi lahko mogoče potrdite ali zanikate, da je vaša novinarska platforma direktno ali indirektno kdaj prejemala donacije ruskih državljanov ali organizacij?
Bom seveda razumel, če se boste odločili, da raje ne odgovorite na to vprašanje.«
Po tem pismu sem podpisani odgovoril Jaši Jenullu:
»Če prav razumem, so temelj za vaše trditve nekakšni članki, ki na bi jih "googlal". Prosim pa, da navedete, kateri, kajti v člankih, ki sem jih tudi sam "googlal" ne najdem trdnih dokazov za vaše trditve.
Res je, da obstaja vrsta takšnih in drugačnih člankov, tudi nepreverjenih ali pozneje razkritih kot netočnih, kar pa je seveda problem, saj trdite, da je bil ZS iz policije "odpuščen" in imel težave z "nezakonitim delovanjem."
Odgovora na ponovljeno zahtevo, da pošlje dokaze, od 30.12.2025 pa do danes nismo dobili. To pomeni, da Jaša Jenull za svoje trditve nima nobenega dokaza, razen sporne navedbe v Wikipediji (ki je bila neposredno pred uporabo v Jenullovem videu spremenjena!) in člankov na spletu, ki pa ne vsebujejo primarnih dokazov (sodb, dokumentov, izjav prič), na podlagi katerih bi jih lahko smatrali za kredibilen vir.
Od kod vam - če se ne sklicujete niti na Wikipedijo - dokazi za kaj takega? Samo na podlagi (neimenovanih in nedokazanih) trditev portalov kot so Nova24tv in podobnih, ki ih sicer tudi sami kritizirate kot neverodostojne?
Kar se tiče vaših pripomb in ocen našega delovanja pa samo tole - verjetno ste opazili, da smo na našem portalu tudi Glas ljudstva in vas osebno obravnavali (večinoma) precej pozitivno, še posebej ko opozarjate na težave z javnim zdravstvom.
Prav zato pa tudi menimo, da bi morale tudi vaše izjave, tudi o neki drugi stranki, biti na istem nivoju, kar s tiče argumentov in kredibilnosti.
Argumentacije po sistemu "rekla-kazala" ne podpiramo.
Sodbo o tem primeru pa si bomo ustvarili šele, ko bomo res zbrali vse podatke, zato prosim odgovorite na naše vprašanje zgoraj oziroma nam pošljite dokaze za vaše trditve.«
Odgovora na ponovljeno zahtevo, da pošlje dokaze, od 30.12.2025 pa do danes nismo dobili.
Z drugimi besedami to pomeni, da Jaša Jenull za svoje trditve nima nobenega dokaza, razen sporne navedbe v Wikipediji (ki je bila neposredno pred uporabo v Jenullovem videu spremenjena!) in člankov na spletu, ki pa ne vsebujejo primarnih dokazov (sodb, dokumentov, izjav prič), na podlagi katerih bi jih lahko smatrali za kredibilen vir.
Še več, praviloma gre za članke iz medijev kot so Nova24tv in podobne, ki jih Jenull sam pogosto kritizira kot nekredibilne.
Jenullu smo odgovorili tudi na del, ki se nanaša na njegovo njegovo vprašanje glede naših »financ«, kar pa z obtožbami, ki jih je izrekel Jenull nima zveze.
Je pa to Jenullovo vprašanje še en posreden dokaz o tem, da se je Jenull razpravi o njegovih neutemeljenih obtožbah poskusil izogniti z »nasprotnim vprašanjem«, kar je prav tako indic, da Jenull nekaj prikriva.
Prav tako smo s strani pristojnih organov in Zorana Stevanovića pridobili dokaze o njegovi policijski karieri, ki kažejo, da so bile vse Jenulove obtožbe na račun Zorana Stevanovića – neutemeljene.
Dokazi iz ZPIZ-a namreč kažejo, da je bil Zoran Stevanović v policiji zaposlen neprekinjeno od 17.7.2000 do 9.10.2011, že naslednji dan pa v novi službi, zaradi česar je jasno, da ni mogel biti zakonito odpuščen.
Da je bil Jaša Jenull tisti, ki je najprej citiral Wikipedio in vanjo vstavil lažen podatek, tega se sicer ne da preprosto dokazati, saj se Wikipedia ureja z dejansko anonimnimi uporabniškimi računi.
Wikipedia pa je tudi na lokalnih nivojih precej zaprta skupnost.
Seveda pa je prav tako težko sprejeti oceno, da je bilo čisto naključje, da je Jenull posnel video kmalu zatem ko so bili sporni stavki spremenjeni - in je nato ravno to citiral.
Dokazi iz ZPIZ-a namreč kažejo, da je bil Zoran Stevanović v policiji zaposlen neprekinjeno od 17.7.2000 do 9.10.2011, že naslednji dan pa v novi službi, zaradi česar je jasno, da ni mogel biti zakonito odpuščen.
Prav tako je znano, da so leta 2021, ko je Zoran Stevanović postal bolj znan v času protestov Odlazkovi mediji (Svet24.si) pa tudi na Večeru in v krogu Janševih medijev o Stevanoviću objavili vrsto neresničnih navedb, ne da bi (kot veleva novinarski kodeks) Stevanovića o teh obtožbah vsaj povprašali.
Drugi – Vesna Vuković in Primož Cirman pa so te »vire« le povzemali.
»Vmes so napisali, da naj bi bil dvakrat odpuščen (kar je neumnost sama po sebi, kako je lahko človek dvakrat odpuščen iz iste službe), večkrat disciplinsko kaznovan in me celo povezovali z nekim streljanjem na železniški. Poudarjam, da nisem bil nikoli disciplinsko kaznovan v kateri koli službi, torej v policiji ne. V Policiji mi je bil enkrat izrečen opomin, ker sem šel v nočnem času, ko je bilo vse zaprto na terenu, kjer sem služboval, samo po hamburger za malico za 15 min na področje druge policijske postaje.
Leta 2001 se je dejansko zgodilo, da so policisti streljali v kletnih prostorih PŽP Ljubljana, ampak je notranja zaščita v postopku ugotovila, da mene ni bilo takrat tam, zato sem bil nagradno premeščen na boljše delovno mesto, v bližini doma,« nam je na te obtožbe odgovoril Zoran Stevanović.
Očitno je, da za zgodbo o »nezakoniti odpustitvi« in »težavah z zakonom«, ki naj bi jih imel Zoran Stevanović med delom v policiji - dokazov ni.
Podobno velja tudi za zgodbice o tem, da naj bi si Stevanović menda kupil pohištvo za domov s sredstvi občine.
»Vse kar je bilo kadar koli naročeno je last MO Kranj in se vodi pod inventurno številko. Vsako naročilnico za koriščenje pripadajočih svetniških sredstev posebej preveri občinska uprava, podpiše pa jo župan. Vedno pa je v lasti in na razpolago občini. Je pa logično, da če na primer svetnik naroči telefon, da ga nosi pri sebi. In uporablja kjer koli ga pač uporablja. Ampak nikoli nisem naročil nobenega pohištva za domov,« opozarja Zoran Stevanović.
Skratka, očitno je, da za zgodbo o »zakoniti odpustitvi« in »težavah z zakonom«, ki naj bi jih imel Zoran Stevanović med delom v policiji - dokazov ni.
Obstaja en sam »sporen dokaz« – sporna, neutemeljena navedba v Wikipediji, ki pa jo uredniki ne želijo popraviti, Jenull pa se nanjo sklicuje!
Da Jenull ob tem nima čiste vesti kaže tudi način njegove obrambe, ko (neresnično) trdi, da je bila »Slika iz wikipedije je bil uporabljena zgolj za iliustracijo s strani montažerja kratkega videa, ki ga je ta naredil na podlagi mojih poročil.«
Iz videa je povsem jasno, da se slika iz Wikipedije s podčrtanjo lažjo na račun Stevanovića pojavi v trenutku, ko o »težavah z zakonom« govori sam Jaša Jenull.
On je v tem primeru avtor tega umotvora, ne pa nek neimenovani montažer, na katerega poskuša Jaša Jenull – zvaliti krivdo.
Četudi je neimenovani montažer vpletel nek vir, je jasno, da je za vsebino video prispevka odgovoren njegov avtor, to pa je brez dvoma Jaša Jenull.
Poskus prekladanja odgovornosti na neznanega montažerja je zato dodaten, posredni dokaz, ki kaže, da se Jenull zaveda spornosti dokumenta, na katerega se sklicuje, istočasno pa se poskuša s sklicevanjem na delo »montažerja« izogniti odgovornosti za izrečeno kolosalno laž.
Poskus prekladanja odgovornosti na neznanega montažerja je zato dodaten, posredni dokaz, ki kaže, da se Jenull zaveda spornosti dokumenta, na katerega se sklicuje, istočasno pa se poskuša s sklicevanjem na delo »montažerja« izogniti odgovornosti za izrečeno kolosalno laž.
V izogibanju pravni odgovornosti za izrečeno laž se verjetno skriva tudi razlog, zaradi katerega se je Jaša Jenull sploh skliceval na lažen podatek v Wikipediji.
Pri tem ne smemo pozabiti, da Jaša Jenull prihaja iz pravniške družine.
Njegov oče je znani tožilec. In kot takšen seveda ve, da je izrekanje neutemeljenih obtožb, ki blatijo dobro ime nekoga (na primer, da je bil nekdo zaradi kršitve zakonodaje odpuščen) seveda lahko temelj za kazenski pregon in odškodninske tožbe.
Zelo verjetno je je o tem kdaj podučil tudi svojega sina, znanega civilnodružbenega aktivista.
Vendar pa v demokratičnih evropskih družbah tudi v primeru izrekanja hudih obtožb, še posebej s strani novinarjev (ali o statusu podobnih oseb) velja pomembna omejitev.
Namreč, po slovenski zakonodaji in sodbah ESČP je dovolj, če novinar dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v nekaj, da - ni kaznovan.
Zato Jaši Jenullu tudi neverodostojen zapis v Wikipediji koristi in je z njim vsaj na videz »pravno pokrit.«
Lahko zatrdi, da je podatek o tem našel v Wikipediji in mu pač verjel…
Toda če je imel utemeljen razlog verjeti ali ne - o tem lahko še vedno odloča sodišče, zato Jenullova taktika ni neprebojna...
Po slovenski zakonodaji in sodbah ESČP je dovolj, če novinar dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v nekaj, da - ni kaznovan. Zato Jaši Jenullu tudi neverodostojen zapis v Wikipediji koristi in je z njim vsaj na videz »pravno pokrit.«
Jenull se je manipulatorsko in neverodostojno skliceval na očitno lažno, nepreverjeno navedbo v Wikipediji očitno zato, da bi lahko v primeru tožbe izkoristil medijsko zaščito, ki jo kot »bloger« in »javni medijski delavec« ima, da lahko - širi laži.
To seveda ni nič kaj etično.
Slabo pa je tudi za novinarje.
Zavržno je, da zakonsko zaščito, namenjeno zaščiti medijev in novinarjev nek bloger in aktivist s političnimi ambicijami izkorišča zato, da bi lahko nekaznovano širil neresnice o predsedniku neke politične stranke, ki mu pač ni všeč.
S tem škodi vsem medijem, saj lahko takšna praksa vpliva na to, da se bodo zakonski standardi zaščite medijev in novinarjev prav zaradi takšnih zlorab, kot jih izvaja Jaša Jenull - poslabšali.
Wikipedija pa bo tudi zaradi dopuščanja takšnih manipulacij in zavračanja točnih popravkov (glej dopisovanje prizadetega z uredniki!) ostala zelo neverodostojen vir.
