REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj predsednik Pahor molči o svojem delu?

Zakaj predsednik Pahor molči o svojem delu?VIR. STAfoto

V začetku meseca smo objavili članek Ali Borut Pahor v svoji predsedniški kampanji opravlja določena dela tudi na črno?, v katerem smo izpostavili možnost, da je predsednik republike v sklopu svoje predvolilne kampanje (kot tudi opravljanja predsedniške funkcije) kršil delovno zakonodajo. Že 31. avgusta smo na Urad predsednika republike Slovenije poslali vprašanja, a na njih do sedaj nismo dobili odgovora, kljub ponovnemu povpraševanju prejšnji teden. Kaj nas je zanimalo:

1) Ali je predsednik v skladu z delovno zakonodajo imel podpisane ustrezne pogodbe z nosilci dejavnosti?

2) Ali ima predsednik opravljane potrebne kvalifikacije oz. usposabljanja za opravljanje nekaterih poklicev (npr. pri rokovanju z živili)?

3) Ali je bil v preteklosti predsednik v postopku s strani inšpektorjev glede opravljanja teh poklicev (tako v uradnem postopku, kot le obveščen s strani inšpektorata)? Če da, prosim za natančno opredelitev.

4) Kako predsednik komentira opravljanje teh poklicev glede na prizadevanje za bolj represivno zakonodajo v boju proti delu na črno v času njegovega predsedovanja vladi RS?

Delo na črno?

Nenazadnje, če lahko podjetje reče, da je predsednik republike mesil njihov kruh, delil njihov sladoled, delal v njihovi kuhinji, itd., ima s tem prednost pred drugimi, konkurenčnimi podjetji.

V že omenjenemu članku smo načeli možnost, da je predsednik republike opravljal delo na črno, kot tudi nekateri drugi politiki. Inšpektorat RS za delo nam je potrdil, »da smo tudi v primerih, ko so politične osebnosti opravljale priložnostna dela, opravili nadzore oziroma pridobili potrebne informacije in ukrepali v skladu z ugotovitvami (izdali upravno odločbo, s katero smo delodajalcu odredili odpravo ugotovljenih nepravilnosti, izrekli opozorilo na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru)«. Torej nekdo je bil opozorjen. Ali je bil to Pahor, ne vemo?

Hkrati se lahko vprašamo, na kakšen način se je Pahor odločil, katere poklice bo opravljal in še pomembneje, pri katerih poslovnih osebah bo to delal. Nenazadnje, če lahko podjetje reče, da je predsednik republike mesil njihov kruh, delil njihov sladoled, delal v njihovi kuhinji, itd., ima s tem prednost pred drugimi, konkurenčnimi podjetji. Če bi Pahor te poklice opravljal v »tajnosti«, to ne bi bilo tako sporno. A on je te poklice preizkušal pod budnim »nadzorom« novinarjev in foto/video-reporterjev, kar je tudi (še bolj) dvignilo prepoznavnost izbranim podjetjem.

Nelojalna konkurenca?

Obrnili smo se tudi na Javno agencijo RS za varstvo konkurence, ali gre v primerih, ko politik opravlja določeno delo v nekem podjetju, tudi za primer kršenja zakonodaje glede konkurenčnosti. Sprva so poudarili, da je agencija pristojna za področja »omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabe prevladujočega položaja podjetja in presojo skladnosti koncentracij s pravili konkurence, ter za presojo nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano v skladu«, a vseeno nadaljevali sledeče:

Situacija, o kateri poizvedujete, tako ne spada v pristojnost Agencije in zato Agencija o zadevi, ki (hipotetično) spada v pristojnost druge inštitucije, ne more podajati svojih stališč. Agencija še pojasnjuje, da bi v izpostavljeni problematiki lahko eventuelno šlo za dejanje nelojalne konkurence, kot jo definira 63.a člen ZPOmK-1, katere uveljavljanje pa je od sprejema novele ZPOmK-1 prestavljeno v zasebno sfero domnevno oškodovanega podjetja. ZPOmK-1 namreč določa, da lahko tisti, ki mu je z dejanji nelojalne konkurence storjena škoda, zahteva odškodnino po pravilih obligacijskega prava.