Ali Borut Pahor v svoji predsedniški kampanji opravlja določena dela tudi na črno?

Sladoledar, frizer, avtomehanik, trgovec, mesar, komunalni delavec, gradbinec, mizar, knjigovez, predsednik države. Vse to je sposoben opravljati Borut Pahor. Ampak, ali pri teh aktivnostih krši zakonodajo?

Promocija poklicev ali ... ?

Že leta 2012, ko je Pahor prvič kandidiral za predsednika države, je svojo kampanjo gradil na opravljanju različnih poklicev. To prakso je, z manjšim elanom, nadaljeval tudi v času opravljanja predsedniške funkcije, v sklopu projekta »Skupaj - Spodbujajmo drug drugega«.

Medtem ko so nekateri videli v tem pozitivno dejavnost v smislu promocije različnih poklicev, še posebaj tistih, ki v zadnjem času niso tako priljubljeni med mladimi, kot včasih, kot tudi v smislu, da se visoki politični predstavnik »spusti« na raven običajnih državljanov, so njegovi nasprotniki govorili o razvrednotenju predsedniške funkcije kot tudi da je le-to le sredstvo za samopromocijo.

»Potrebna ustrezna pravna podlaga«

Obrnili smo se na Inšpektorat RS za delo, kako je s takim promocijskim opravljanjem določenih poklicev. Njihov odgovor v celoti objavljamo v nadaljevanju:

Delil ali prodajal?

Eno izmed zadnjih del, katero je Pahor opravljal, je bila prodaja oz. deljenje sladoleda na Velenjski plaži v dobrodelne namere. Pri tem delu, kot pri nekaterih drugih poklicih (npr. pomočnik v kuhinji Lars & Sven in v pekarni Janez dela), je tudi vprašanje varnega rokovanja z živili. 

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin glede obveznosti (delodajalcev in delavcev) pri varnem rokovanju pri pripravi in prodaji živil sprva poudarja, da »poklicne kvalifikacije za izvajanje živilske dejavnosti v zakonodaji o varnosti hrane niso opredeljene«, kar pomeni, da lahko vsakdo opravlja kakršnokoli delo z živili ne glede na (predhodno) izobrazbo. Zakonodaja pa določa, »da mora biti osebje, ki ravna z živili, zdravo in da pozna zdravstvena tveganja«.

To je še posebej pomembno, ko gre za izvajanje del znotraj obratov prehrane, kot so gostilne, slaščičarne in podobno, kar je opredeljeno kot izvajanje živilske dejavnosti. Lastnik obrata (oz. nosilec živilske dejavnosti) je tako »odgovoren za varnost živil in pravilnost postopkov z živili v okviru svoje dejavnosti«, kar zagotavlja z notranjimi postopki in kontrolami. Slednje so narejene po principu HACCP ali v skladu s smernicami določene branže. Notranje kontrole morajo tako natančno opredeliti pogoje, katere mora izpolnjevati vsako oseba, ki dela z živili.

Dalje na upravi poudarjajo sledeče: »Posebno izobraževanje v živilski zakonodaji ni predpisano, je pa obvezno usposabljanje zaposlenega osebja, ki ga mora izvajati ali se ga udeležiti vsak nosilec živilske zakonodaje.«

Sam lahko, drugi ne

Nekateri lahko oporekajo, kaj se vtikamo v predsednika države, ko po različnih koncih Slovenije opravlja različna dela, velikokrat v dobrodelne namene? Nihče ne oporeka njegovi dobrodelni 
dejavnosti, a pri tem se moramo spomniti na delovanje Pahorja, ko je bil še predsednik vlade.

Takrat je vlada pripravila novelo zakona o preprečevanju dela na črno, po kateri bi delovni inšpektorji (med drugim) preganjali tudi neprijavljeno medsosedsko pomoč. Vprašanje take hude zaostritve boja proti delu na črno je postalo tako žgoče, da je postalo del t. i. superreferendumske nedelje (poleg arhivskega zakona in pokojninske reforme). Vlada je doživela poraz pri vseh treh temah, največ prav pri predlogu zakona o delu na črno, čemur je naknadno tudi sledil razpad koalicije in predhodno končanje mandata Pahorjeve vlade.