REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrnitev odpisane Titove ceste v Radencih: ustavno sodišče upravičeno zadržalo samovoljno odločitev Romana Leljaka

Vrnitev odpisane Titove ceste v Radencih: ustavno sodišče upravičeno zadržalo samovoljno odločitev Romana LeljakaLeljak doživel vrnitev Titove ceste. Vir: Twitter

Župan Radencev Roman Leljak, ki je samovoljno ukinil Titovo cesto in jo v populistični maniri nadomestil s »Cesto slovenske osamosvojitve« je doživel še en sodni poraz.

Čeprav je trdil, da »Titove ceste ni več«, se je ta »vrnila« zaradi odločitve ustavnega sodišča, da do svoje končne odločitve zadrži odlok občine Radenci, s katerim je občinski svet 29. decembra Titovo ulico preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Bistveno za odločitev v tej zadevi pa sploh ni vprašanje ohranitve dosedanjega imena ulice, ampak pravna ustreznost postopka za preimenovanje ulice ne glede na izbrano novo ime ulice, so pojasnili sodniki.

Z izvajanjem odloka bi po mnenju ustavnega sodišča nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za občino, gre za plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno.

Z izvajanjem odloka bi po njihovem mnenju nastali nepotrebni stroški tako za stanovalce kot za občino, gre za plačilo menjave dokumentov, hišnih in uličnih označb ter dela, ki je za to potrebno.

Občina pa ni izkazala, zakaj naj bi razveljavitev že izpeljanih postopkov pomenila nastanek vsaj občutnejših škodljivih posledic.

Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti dvema.

Proti sta glasovala sodnika Rajko Knez in Marko Šorli.

Tako se je Titova cesta po slabem mesecu vrnila v Radence.

Kot je ustavno sodišče zapisalo v včeraj objavljenem sklepu, je sodišče tako sklenilo v postopku za preizkus pobud Franca Vukajča in drugih ter skupine radenskih občinskih svetnikov.

Roman Leljak pogosto žali žrtve ustaštva in nacifašizma s tem, ko zanikuje tudi dejstva o genocidu v Jasenovcu. Vir: Twitter

Pobudniki sicer izpodbijajo omenjeni odlok, ker da župan Roman Leljak ni ustrezno objavil predloga za začetek postopka o preimenovanju ulice in ker je bil ta sprejet v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi, ko so pobudniki vložili pobudo za razpis naknadnega referenduma.

Zato so predlagali, naj sodišče do končne odločitve zadrži izvajanje odloka, saj bi njegovo izvajanje pomenilo nastanek obveznosti zamenjave osebnih dokumentov in hišnih številk, kar naj bi povzročilo stroške in zmedo med stanovalci ulice, hkrati pa bi poslovna škoda lahko nastala tudi gospodarskim subjektom, ki imajo sedež v tej ulici, je zapisano v sklepu.

Župan Radencev je svojo burno kariero začel v JLA s krajo denarja iz pisem rekrutov, da bi se pozneje prelevil v zanikovalca ustaških zločinov in velikega borca proti »komunizmu« v vseh oblikah.

Predlogu so se pridružili svetniki Dejan Berić, Norma Bale, Toni Žitek in Drago Kocbek, in sicer zaradi večjih nepravilnosti v postopku sprejemanja odloka in preprečitve nadaljnjih zapletov.

Po drugi strani pa občina Radenci pod taktirko Romana Leljaka v odgovoru na predlog za zadržanje izvajanja odloka navaja, da bi bile posledice zadržanja nesorazmerne posledicam, ki bi jih utrpeli pobudniki.

Zatrjuje, da bi morala občinska uprava znova zamenjati table in cestne oznake ter razveljaviti vse postopke, ki so stekli zaradi uveljavitve odloka.

Po drugi strani pa pobudnikom naj ne bi nastala nobena konkretna škoda, saj bi stroške zamenjave dokumentov pokrila občina, zatrjuje Leljak.

Preostala škoda, to je navezanost na ime ulice, pa naj bi bila zgolj subjektivno pogojena oziroma je »pravno nepriznana«, ker je poimenovanje ulice po Josipu Brozu – Titu po oceni trenutnega župana Radencev in njegovih odvetnikov »protiustavno«, prav začasno zadržanje »pa bi povzročilo škodo občanom.«

Vendar pa je Ustavno sodišče v isti sapi opozorilo, da zadevi glede »Titove ceste« iz leta 2009 in današnji primer nista primerljiva.

Sodišče je v odločbi opozorilo na pomembno razliko med obravnavno zadevo in zadevo, o kateri je odločilo leta 2011.

Gre za Titovo cesto v Ljubljani, katere poimenovanje so uvedli leta 2009 in je bilo menda v neskladju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ker ni šlo za obstoječe poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve.

Tito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko
Tito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko. Vir: Twitter

Poimenovanje v Radencih pa je nastalo pred osamosvojitvijo Slovenije.

Župan občine Radenci Roman Leljak je ob sklepu dejal, da ga odločitev ne preseneča.

Titove velike in pozitivne vloge v NOB, ob razvoju prejšnje države ter v gibanju neuvrščenih tudi danes ni mogoče zanikati.

»Če ustavno sodišče meni, da Titova cesta mora ostati, naj si sedanja sestava to medaljo pripne na prsi in naj pač bo tako,« je še dodal župan, ki je svojo burno kariero začel v JLA s krajo denarja iz pisem nič hudega slutečih rekrutov, da bi se pozneje prelevil v zanikovalca ustaških zločinov in velikega borca proti »komunizmu« v vseh oblikah.

Vendar pa mnogi njegovih zavržnih potez, kot je razvidno tudi iz komentarjev na družbenih omrežjih, ne odobravajo.

Tito je bil namreč kompleksna osebnost.

Ob tem, da je bil res avtoritaren voditelj v povojnem enostrankarskem sistemu, v katerem so bile mnogim kršene človekove pravice, je istočasno naredil ali podpiral tudi veliko naprednih dejanj.

Njegove velike in pozitivne vloge v NOB, ob razvoju prejšnje države ter v gibanju neuvrščenih tudi danes ni mogoče zanikati.

Delite članek