REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Radenci: Zanikovalec vojnih zločinov Roman Leljak je Titu ukradel ulico - toda po svetu jih je še ogromno

Radenci: Zanikovalec vojnih zločinov Roman Leljak je Titu ukradel ulico - toda po svetu jih je še ogromnoTito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko

Županu Radencev Romanu Leljaku se je končno uresničila njegova velika želja – spremenil je ime ulice Josipa Broza Tita v tem mestu. Poslej naj bi nosila bolj politično všečno ime »slovenske osamosvojitve.«

Tako je torej Roman Leljak pokojnemu Josipu Brozu Titu v osamosvojeni Sloveniji vendarle ukradel ulico. Toda brez skrbi, Josip Broz jih ima po vsem svetu še veliko. Tudi tam, do koder tatinski prsti Romana Leljaka ne sežejo - in nikoli ne bodo segli. 

To seveda ni nič nepričakovanega.

Da je Roman Leljak, nekdanji špicelj tajne vojaške obveščevalne službe, ki je nekoč kradel denar iz pisem vojakov JLA, bil nato obsojen zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj tudi v samostojni Sloveniji (in ki je nedavno napisal celo lažnivi knjižni pamflet ter objavil lažen »dokumentarni film«, v katerem zanikuje ustaške zločine v Jasenovcu), sedaj v Radencih »odpravil« ulico Josipa Broza Tita - ni bilo povsem nepričakovano.

Ni nenavadno, da se ljudje takšnega kova spravljajo celo na mrtve, trn v peti pa so jim seveda prav vsi borci proti nacifašizmu in imperializmu.

S svojimi neresničnimi navedbami o polpretekli zgodovini je Roman Leljak slovenski in mednarodni javnosti že prej velikokrat kradel zgodovinsko resnico, preimenovanje ulice pa je samo še en korak v isti smeri.

Toda to je kvečjemu korak nazaj za vse bolj provincialne Radence.

To je kvečjemu korak nazaj za vse bolj provincialne Radence.

Roman Leljak je namreč pokojnemu Josipu Brozu Titu res brez težav ukradel ulico.

Toda Josip Broz jih ima po vsem svetu še veliko. Tudi tam, do koder tatinski prsti Romana Leljaka ne sežejo in nikoli ne bodo segli.

Tito ima po vsem svetu še veliko ulic, ki ne bodo tako zlahka preimenovane tudi zato, ker je zgodovina svojo sodbo o Josipu Brozu že izrekla.

In tega preimenovanje v Radencih ne more spremeniti.

Josip Broz Tito je namreč oseba, ki ima v tujini največ ulic in spomenikov med vsemi znanimi osebnostmi na področju nekdanje SFRJ.

Na drugem mestu je genialni znanstvenik srbskih korenin – Nikola Tesla.

Titov spomenik v Alžiriji
Doprsni kip Josipa Broza Tita v Alžiru, glavnem mestu Alžirije.

Ulice, ki so poimenovane po Josipu Brozu Titu se nahajajo na štirih kontinentih sveta. Država v Evropi z največ površinami, poimenovanimi po Titu je Italija.

Njegove ulice še naprej obstajajo v mestih Quattro Castella, Parma, Cornaredo, Parete, Scampitella, Verzino, na Sardiniji v Ussani in Nuoru ter na Siciliji v mestih Aci Sant’Antonio in Palma di Montechiaro.

V ostalih evropskih mestih je Titova ulica v Limassolu na Cipru, v Moskvi pa je po Titu imenovan trg.

V Franciji je avenija maršala Tita v mestu Chalons-de Campagne.

Titove ulice se pogosto nahajajo v glavnih mestih in na prestižnih lokacijah, kar ni nenavadno, glede na velik ugled, ki ga je Josip Broz užival.

Tito Lane je tudi v Connectitutu v ZDA in v mestu Okaiawa na Novi Zelandiji.

Avenija Tita je v mestu Alice v Teksasu, Titova pot (Tito's track) je tudi v Tamboonu v Avstraliji.

Titove ulice se pogosto nahajajo v glavnih mestih in na prestižnih lokacijah, kar ni nenavadno, glede na velik ugled, ki ga je Josip Broz užival zaradi svoje vloge v drugi svetovni vojni in po njej, ko je bil eden od vodilnih politikov neuvrščenih držav.

V diplomatskem središču Afrike, etiopski prestolnici Adis Abebi se ulica Josipa Broza Tita nahaja neposredno poleg ulice ustanovitelja mesta Menelika II.

Avenija Tita je tudi v Agadirju v Maroku.

Tito na bankovcu
Josip Broz Tito na bankovcu Gvineje. Kdaj bodo naši sodobni politiki dosegli kaj podobnega?

V zambijski Lusaki se Tito Road nahaja v samem centru mesta. Tito Avenue v središču glavnega mesta Gane pa je del mesta, kjer se nahajajo tuja veleposlaništva.

V tuniškem mestu Sousse se na Bulevaru maršala Tita nahaja nacionalna Vojaška akademija.

Javne površine imenovane po Titu se nahajajo tudi v glavnih mestih Angole in Egipta, v Aziji in Rusiji so Titove ulice tudi v New Delhiju, Goji in Omsku, od koder je bila Titova prva soproga Pelagija Belousova in kjer je Tito nekaj časa živel.

Ulice, ki so poimenovane po Josipu Brozu Titu se nahajajo na štirih kontinentih sveta. Država v Evropi z največ površinami, poimenovanimi po Titu, je Italija.

Titova ulica je obstajala tudi v Pragi med leti 1946 in 1948, po konfliktu s Stalinom pa je bila preimenovana v Ulico jugoslovanskih partizanov in se tako imenuje še danes.

Pred tem se je imenovala Ulica kralja Aleksandra, tako da je celo po preimenovanju obdržala »jugoslovansko« kontinuiteto.

Današnji Park 5. julija v mestu Alžir je bil tudi pred tem poimenovan po Titu, in po datumu, ko je Alžirija pridobila neodvisnost, Jugoslavija pa je bila prva država na svetu, ki je to državo priznala kot neodvisno državo.

V parku se nahaja tudi Titov kip, delo Luje Lozice.

Titov lik se je ob tem nahajal tudi na bankovcu Republike Gvineje.

To je edini primer, da se je nek Evropejec pojavil na bankovcu kakšne od neodvisnih afriških držav.

Titov spomenik se nahaja tudi na spomeniku ustanoviteljev neuvrščenih v glavnem mestu Gvajane, njegov spomenik pa se nahaja tudi v parku imenovanem po njem v Ciudad de Méxicu.

Ante Pavelić, Adolf Hitler in podobni liki so se s podobnimi uspehi lahko pohvalili le v času trajanja njihovih krvavih režimov, katerih zločine brani in vztrajno zmanjšuje prav župan Radencev.    

V Južni Ameriki pa se Avenija maršala Tita nahaja tudi v največjem mestu na kontinentu, v brazilskem Sao Paulu.

Številne Titove ulice se še danes nahajajo v vseh naslednicah nekdanje SFRJ, v nekaterih pa tudi po razglasitvah neodvisnosti (in ne osamosvojitvah, kar je povsem nestrokoven pojem) postavljajo tudi nove spomenike in imenujejo tudi nove ulice Titu v čast.

Preimenovanje ulice v Radencih zato več pove o samem klavrnem stanju tega mesta, kot pa o Titu.

In prav zanimivo bi bilo izvedeti, kateri od junakov tistih, ki se zavzemajo za odstranitev Titovih ulic, bo dočakal, da se po njem imenujejo ulice in trgi ali natisnejo bankovci z njihovimi liki.

Res je, to se je pravzaprav že zgodilo, ampak Ante Pavelić, Adolf Hitler in podobni liki so se s tem lahko pohvalili le v kratkotrajnem času trajanja njihovih krvavih režimov, katerih zločine brani in vztrajno zmanjšuje prav župan Radencev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke