torek, 04. februar 2025 leto 30 / št. 035
Vožnja z liftom za 20 centov: ali odbita rešitev iz Avstrije napoveduje prihodnost »energetsko varčne« EU?
Medtem ko so voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana v Tirani razpravljali o učinkovitosti sankcij proti Rusiji in zakaj Evropa ne sme imeti »mehek trebuh« na Balkanu, so se v različnih državah EU vrstili protesti zaradi vse višjih cen energentov.
Ti protesti trajajo že tedne in mesece...
Dozens of trucks and cars participated in a motorcade throughout the streets of Neubrandenburg to protest against the German government’s energy policies and sanctions against Russia. pic.twitter.com/5T5XbgvpzW
— (@apocalypse0s) November 29, 2022
Celo v slovenskem gospodarstvu, ki bi moralo vladno rešilno bilko dočakati že 8. septembra, so jezni in vlado Roberta Goloba pozivajo k drugačnim rešitvam.
Med podjetji narašča nezadovoljstvo glede cen elektrike za prihodnje leto, saj tudi po vladnem posegu ponudbe trgovcev ostajajo relativno visoke: po zadnjih podatkih se premikajo proti 500 evrov za megavatno uro.
Na slovenskih ulicah sicer še ni traktorjev, so pa zato v - Nemčiji...
Tractors drive through Frankfurt streets as farmers protest over govt policies, energy prices pic.twitter.com/ifhsnytkx6
— My Truth Post (@my_truth_post) December 6, 2022
Interventni zakon naj bi bil sprejet v ponedeljek. A delodajalci v pismu premierju Robertu Golobu navajajo, da predloga ne podpirajo.
Sami predlagajo cenovno zavoro (kapico) pri 180 evrih za megavatno uro.
Podobno je v ostalih članicah EU. In tudi v Veliki Britaniji, kjer protestirajo zoper energetsko revščino.
Campaigners have occupied Scottish Power HQ in protest against rising energy bills and 'sky-rocketing' levels of fuel poverty, according to organisershttps://t.co/dMbcHz2R4G
— The National (@ScotNational) December 3, 2022
Številna podjetja v Evropi zato že zapirajo svoje vrata in kmalu bi jim lahko sledila tudi slovenska.
Toda v nekaterih državah se že dolgo časa izvajajo ukrepi, ki predstavljajo precej drastičen primer varčevanja z energijo.
To velja tudi za Avstrijo, prvo sosedo balkanskih držav.
Podražitve so sicer drastično prizadele gospodinjske proračune Avstrijcev, je pokazala javnomnenjska raziskava, po kateri mora že tri četrtine Avstrijcev biti zelo pazljivih pri nakupovanju.
Zaradi podražitve energentov so se močno zvišale tudi cene vzdrževanja stavb.
Proti temu se v stanovanjski zgradbi v ulici Landstrasse v avstrijski prestolnici borijo tako, da zahtevajo - plačilo vožnje z dvigalom.
Gre za ukrep, ki je star že leta, a je v zadnjem času marsikje vzbudil pozornost.
V stanovanjski stavbi v tretjem dunajskem okrožju morajo namreč tisti, ki se želijo peljati z dvigalom, v hranilnik dati 20 centov, tisti, ki tega ne storijo, pa morajo hoditi peš.
Vožnja z liftom je tudi samo enosmerna – pelješ se lahko samo navzgor, dol moraš vedno peš.
Tenants received a key with which they can open the elevator, and guests must pay for the ride. Payment is possible only on the ground floor, and going down the elevator is possible with a key. As for the key, it is not free either, but costs tenants 15 to 20 euros per month.
— /Spriter/ (@Spriter0000) December 6, 2022
Stanovalci lahko dobijo ključ za odpiranje dvigala, gostje pa morajo plačati vožnjo.
Plačilo je možno samo v pritličju, spust z dvigalom pa s ključem.
Tudi ključ ni brezplačen, ampak najemnike stane od 15 do 20 evrov na mesec.
Due to the increase in the price of energy, the prices for building maintenance have also increased significantly, so in some buildings in Vienna, after a long time, the charge for riding the elevator has been returned.
— /Spriter/ (@Spriter0000) December 6, 2022
V mnogih starih stavbah, na Dunaju jih je veliko, so stara dvigala s trezorji, ki so bila neuporabna, zdaj ponovno pridobivajo na pomenu.
Takšne rešitve pa bi lahko kmalu, če se bodo cene energentov in življenjskih stroškov še naprej dvigovale, videli marsikje po Evropi.
Raziskava inštituta IMAS navaja, da 73 odstotkov Avstrijcev pravi, da imajo vse manj »finančnega prostora«, posledica tega pa je, da morajo varčevati.
Protest in Paris demanding withdrawal from NATO and acceptance of neutrality by the country.#Paris #France #NATORUSSIAWAR pic.twitter.com/6fm501Ltzg
— The Story Teller (@I_am_the_Story) December 6, 2022
Prav tako jih je 25 odstotkov povedalo, da so pri nakupovanju zelo zadržani, 48 odstotkov pa, da morajo pogledati vse, kar kupijo.
Le 24 odstotkov jih je dejalo, da podražitve ne čutijo, a da jih je navkljub temu strah prihodnosti. Tako 74 odstotkov državljanov pričakuje poslabšanje finančnega položaja.
Avstrijci so bolj pesimistični kot pred šestimi leti, ko je bila izvedena podobna raziskava, ko jih je 54 odstotkov dejalo, da jih skrbi njihova finančna prihodnost.
Italy
— 777 HERCULES 777 (@77HERCULES77) December 7, 2022
Protests in Milan and Rome!
Protest Against Cost of Living…
Many are Against Ukraine War Support as Well… pic.twitter.com/bKBPvpsrkI
A to ne zadeva samo financ, ampak nasploh državljani z zaskrbljenostjo pričakujemo naslednje leto.
Trenutno namreč 39 odstotkov državljanov pravi, da z zaskrbljenostjo zrejo v leto 2023.
Prav tako jih je 81 odstotkov prepričanih, da bodo trenutne krize, kot so inflacija, covid in konflikt v Ukrajini, bistveno spremenile vsakdanje življenje.