REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vlada zagotovila luknjičavo »pravno podlago« za nejasno uporabo aplikacije za preverjanje PCT

Vlada zagotovila luknjičavo »pravno podlago« za nejasno uporabo aplikacije za preverjanje PCTAplikacija vlade kot švicarski sir. Vir: Shutterstock, Twitter

Po zapletih z aplikacijo za preverjanje pogoja PCT je vlada na dopisni seji »zagotovila pravno podlago za delovanje aplikacije«, s katero bodo izvajalci prireditev in organizatorji shodov preverjali izpolnjevanje pogoja PCT.

Vlada se je odločila za najlažjo pot – ignoriranje odločitve ustavnega sodišča.

Toda brez popravljenega zakona o nalezljivih boleznih in prilagajanja pogojev preverjanja evropske aplikacije za prehod meje v aplikacijo za dostop do uslug in zbiranj znotraj države, je vlada zelo verjetno znova izbrala napačno pot.

Vlada je imela namreč čas dveh mesecev, da neustaven zakon popravi in dopolni, vendar za to spremembo v parlamentu ni uspela zbrati dovolj glasov.

Zato se je odločila za najlažjo pot – ignoriranje odločitve ustavnega sodišča.

Zato je vladna odločitev podobno kot vse prejšnje trdna in brez lukenj - kot vsak pošten švicarski sir.

Vlada je namreč podaljšala kar deset veljavnih odlokov do 15. avgusta, istočasno pa določila, da bodo osebe z digitalnim covidnim potrdilom Evropske unije s kodo QR lahko preverjene z aplikacijo NIJZ, piše v odloku.

PCT aplikacija in zdravnik Vir: Freepik
Slovenska aplikacija sedaj končno omogoča preverjanje identitete osebe in zmanjšuje možnost zlorab, toda njena zakonska osnova ostaja zelo trhla. Vir: Twitter

»Če se kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT predloži drugo potrdilo oziroma dokazilo v skladu z navedenimi odloki, se izpolnjevanje pogoja preveri z vpogledom v to potrdilo oziroma dokazilo,« je zapisala vlada.

Tudi na podlagi omenjenega zapisa pa ni jasno, na kaj točno se nanaša – ali samo za dokazila o na primer testiranju, ali pa tudi na tuja dokazila, izdana izven EU, ki jih nova slovenska aplikacija seveda ne bere in ne razume.

Takšna dokazila imajo s seboj tako v tujini, izven EU cepljeni tujci kot tudi več tisoč slovenskih državljanov, ki se zaradi pomanjkanja cepiv v Sloveniji niso cepili v Sloveniji.

Preizkusili smo tudi slovensko aplikacijo na covidnih potrdilih izdanih izven EU in ugotovili, da je rezultat preverjanja – ničen.

Preizkusili smo tudi slovensko aplikacijo na covidnih potrdilih izdanih izven EU in ugotovili, da je rezultat preverjanja – ničen. Po zagonu aplikacije in skeniranju kode aplikacija ne prikaže ničesar.

Po zagonu aplikacije in skeniranju kode, aplikacija ne prikaže ničesar.

Vlada bi morala jasno zapisati, da se za potrdila o cepljenju izdana izven EU slovenska aplikacija ne uporablja, pač pa da se v tem primeru upošteva način preverjanja, kot je uzakonjen v tujih državah – tuja potrdila, izdana izven EU namreč po prebiranju s QR čitalcem praviloma vodijo do spletnih baz podatkov in pokažejo, ali je preverjena oseba res cepljena ali ne.

Pri tem je tudi nujno, da tisti, ki preverja, obvlada najmanj angleški jezik.

To je nujno zato, ker v tem primeru Slovenija v notranjem prometu v državi uporablja potrdilo, ki je bilo izvorno namenjeno za prehode meja le med državami članicami EU.

V sedanji situaciji pa bi se lahko zgodilo, da bi razni varnostniki, ki s svojo aplikacijo ne bodo uspeli preveriti veljavnost tujih potrdil vsem takšnim državljanom ali tujcem pač prepovedovali dostop do raznih zbiranj ali uslug – kar bo kršitev njihovih pravic.

Vlada si ne bi smela privoščiti takšnih nedorečenosti, še posebej zato, ker je tudi v najnovejšem odloku zapisano, da so »zbiranja ljudi brez pogoja PCT - prepovedana«, zanje pa je prepovedan »tudi promet posameznih vrst blaga in izdelkov.«

Odlok je sicer utemeljen tudi na 4. členu zakona o nalezljivih boleznih.

Na Kitajskem je spremljanje stikov najpomembnejše ...
Na Kitajskem so aplikacije realnost že več kot eno leto, so že lani sporočali Evropejci, ki živijo v tej državi. Toda kitajskih potrdil slovenska aplikacija ne zna prebrati. Vir: Twitter

V 4. členu zakona o nalezljivih boleznih je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter ima dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi, navaja vlada.

Aplikacija NIJZ ob preverjanju sicer razkrije podatek o izpolnjevanju pogoja PCT, ne pa točno, katero od treh možnosti, »ker to ni upoštevno za doseganje zasledovanega namena«, kar v praksi pomeni, da lahko prebere tudi rezultate testiranja.

Toda ni jasno, katere teste apikacija sprejme kot veljavne. Glede na to, da testov s slino marsikje ne priznavajo je zelo verjetno, da je to še ena napaka pomanjkljive aplikacije.

Odčita se tudi osebno ime in letnica rojstva osebe, kar je nujno za identifikacijo.

Druga različica aplikacije namreč tega ni omogočala, zato je odpirala pot v vrsto zlorab, kar je takoj naletelo na kritike.

Aplikacija ne sme omogočati hrambe ali druge obdelave navedenih osebnih podatkov in se ne sme povezovati z nobeno zbirko podatkov.

Vlada je do 15. avgusta podaljšala vse preostale odloke, povezane z epidemijo koronavirusne bolezni covid-19 in osnovane na zakonu o nalezljivih boleznih.

Narejen je korak v pravo smer, slovenska aplikacija sedaj končno omogoča preverjanje identitete osebe in zmanjšuje možnost zlorab, toda njena zakonska osnova ostaja zelo trhla.

V veljavi zato ostajajo omejitve ponujanja blaga in storitev, športnih programov, kulturnih storitev, uresničevanja verske svobode, zbiranja ljudi, vstopa v Slovenijo, prevoza potnikov ...

Pri vsem skupaj je velika napaka vlade tudi dejstvo, da delovanje aplikacij ni že pred njihovim nastankom preverila informacijska pooblaščenka, ki pravi, da ni bila seznanjena z nobeno od različic aplikacije NIJZ-ja.

Na NIJZ-ju so namreč že 23. julija predstavili aplikacijo za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT, a so jo še isti dan umaknili s spletne strani zaradi zapletov z osebnimi podatki.

Nato so razvili novo aplikacijo, ki je bila anonimizirana in pokaže le, ali posameznik izpolnjuje pogoj PCT ali ne. Na voljo je od preteklega petka.

Toda informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ni bila seznanjena z nobeno različico, njen urad pa od NIJZ-ja zahteva nekatere odgovore, pri čemer je rok za odziv podaljšan do tega petka.

Da smo imeli prav, je bilo jasno že nekaj ur po tej objavi.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je namreč sporočila, da bo prekinila inšpekcijski postopek o aplikaciji za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT.

Vprašanje ustreznosti odloka, s katerim vlada regulira aplikacijo, bo poslala v presojo ustavnemu sodišču.

Vsaj do odločitve ustavnih sodnikov sicer odlok velja.

Mojca Prelesnik
Mojca Prelesnik. Vir: Twitter

»Ker vsaka obdelava podatkov pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno človekovo pravico, v Sloveniji obdelav podatkov zaradi zagotavljanja pravne varnosti državljanov ni dopustno urejati z vladnimi odloki – pri sprejemanju teh namreč ni mogoče dosegati take stopnje demokratičnega procesa odločanja kot v državnem zboru, saj odražajo le odločitev vsakokratne izvršilne veje oblasti,« je zapisala v sporočilu za javnost.

Po njenem mnenju je težava v tem, da izvršilna veja oblasti oziroma vlada sama ne more zagotoviti dovolj široke splošne in strokovne razprave ter doseči dovolj širokega družbenega konsenza. Za to je potreben zakon, ki mora čez parlamentarni postopek.

»Ugotovitev ustavnosti odloka je še toliko bolj pomembna, saj gre pri obdelavi podatkov v okviru ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT za množično obdelavo in obdelavo podatkov v zvezi z zdravjem.«

Istega mnenja tudi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Na družbenih omrežjih so nato začeli podporniki vlade takoj kritizirati Prelesnikovo, vendar je to seveda zgrešeno. Vlada je tista, ki lahko skupaj z večino v parlamentu spremeni zakon tako, da bo aplikacija zakonita.

Na družbenih omrežjih so nato začeli podporniki vlade takoj kritizirati Prelesnikovo, vendar je to seveda zgrešeno.

Vlada je tista, ki lahko skupaj z večino v parlamentu spremeni zakon tako, da bo aplikacija zakonita.

In če tega ne naredi, je odgovorna vlada, ne informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Kaj vse to pomeni?

Preprosto: Narejen je korak v pravo smer, slovenska aplikacija sedaj končno omogoča preverjanje identitete osebe in zmanjšuje možnost zlorab, toda njena zakonska osnova ostaja zelo trhla.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke