V Sloveniji so naložbe izjemno tvegane: Britanci razočarani zaradi pomanjkanja konkretnih ukrepov slovenskih politikov

Minilo je osem let, odkar so Britanci v več kot tri kilometre globokih vrtinah odkrili ogromne zaloge plina. Petišovci in okolica naj bi v globini po nekaterih ocenah skrivali kar 11,7 milijarde kubičnih metrov plina.

Zato so se na eni strani povezali državna energetska velikana Petrol in Nafta Lendava, kot nosilca koncesije in izvajalca rudarskih posegov. Na drugi strani pa britanski Ascent Resources kot tisti, ki zagotavlja finančna sredstva za izvedbo projekta. Med letoma 2004 in 2007 je črpanje poskušala oživiti dubajska družba Nemocco, a so obupali in svojo slovensko podružnico za 150 tisoč evrov prodali družbi Ascent Resources. Gre za podjetje s sedežem v Londonu, katere dejavnost je raziskovanje in pridobivanje nafte ter zemeljskega plina

Družba se je na podlagi ocen, da se utegne pod prekmursko ravnico skrivati še za nekaj milijonov sodov nafte in več milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, odločila tvegati in naročila več milijonov vredno izdelavo 3-D slike tal na območju.

Zapletlo se je leta 2015, ko so slovensko-britanski partnerji že pridobili okoljevarstveno dovoljenje za postavitev obrata za prečiščevanje zemeljskega plina (rafinerije). To je namreč pogoj, da plin pošiljajo v slovensko plinovodno omrežje.

Vpletli so se okoljevarstveniki iz Alpe Adria Green Slovenija in zahtevali razveljavitev dovoljenja. Bali so se uporabe sporne tehnologije hidravličnega lomljenja (ang. fracking) in da se bodo tako kot v ZDA pojavile katastrofalne posledice za lokalno okolje.

Dosegli so razveljavitev dovoljenja, v ponovnem postopku pa je Agencija RS za okolje (Arso) morala ugotavljati, ali je pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za plinsko rafinerijo treba izvesti predhodni postopek presoje vpliva na okolje. Tega pa v prvem postopku niso naredili.

Okoljevarstveniki so opozarjali, da je Arso postopek vodil po starih predpisih, namesto po novi direktivi o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC).

Družba Ascent Resources je majhno podjetje. Petišovski projekt je trenutno njihova edina potencialno donosna naložba. Vanj so, trdijo, doslej vložili že 50 milijonov evrov. Od tega, ali bodo dobili vsa potrebna dovoljenja za nadaljevanje izkoriščanja nahajališča, je odvisno preživetje podjetja. 

Ko je minister za okolje in prostor Jure Leben konec oktobra odredil nadzor nad delom Arso, glede izdaje dovoljenj, je vrednost delnic strmoglavila za polovico. Po ministru se je usulo na Twitterju. Domnevno jezni delničarji so nanj naslavljali grozilna in žaljiva sporočila. Med preiskavo, je svoj odstop ponudil takratni vodja Arsa Jožko Knez.

Njegov odstop je neposredna posledica notranjega nadzora na delom agencije pri odobritvi dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Knez ni ustrezno ukrepal ob pritiskih, ki so jih bili zaposleni na Arso deležni v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj za nadaljnji razvoj operacije črpanja zemeljskega plina v Petišovcih. 

Raziskovanje plina v Petišovcih je že dolgo predmet kritike z lokalnimi zelenimi skupinami, vendar se je začetna grozota zoper frakcijsko opozicijo umirila pred nekaj leti po tem, ko sta Geoenergo (mešana družba v 50 % lasti Petrola in v 50 % lasti Nafte Lendava) in Ascent odpravila »strahove«, ki naj bi onesnaževali podzemno vodo.

Slovensko-britanski partnerji že ves čas poudarjajo, da proizvodnja plina v Petišovcih ne bo onesnaževala lokalnega okolja.

»V našem primeru gre za hidravlično obdelavo slojev peščenjakov majhnega obsega (tako imenovano hidravlično stimulacijo), ki je ne moremo in ne smemo enačiti s hidravlično obdelavo oziroma frakturiranjem skrilavcev velikega obsega s horizontalnimi vrtinami (tako imenovani fracking), ki jo izvajajo v ZDA in sproža velike razprave tudi v Evropi. Razlika je že v geološki sestavi tal, saj je pri nas prisoten bolj prepusten peščenjak, v ZDA pa trd, tudi do 1000-krat manj prepusten skrilavec,« pojasnjuje Borut Bizjak iz družbe Geonergo.

Strah okoljevarstvenikov je, da se bo raztopina izlivala na nezaščitena tla, vendar v Geoenergu ves čas zagotavljajo, da ni nevarnosti za vodno zajetje.

»Gre za ustaljen in nenevaren rudarski postopek, da je bilo na območju SV Slovenije do danes izvrtanih več kot 160 vrtin, prva hidravlična stimulacija pa je bila opravljena že leta 1956 in od takrat je bila izvedena v približno 50 vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje, pitno vodo ali zdravje ljudi,« so še pojasnili.

Dr. Mihael Kasaš, lendavski občinski svetnik in okoljevarstvenik, ki je vodil lokalno civilno pobudo, ki nasprotuje frackingu, je za medije leta 2015 dejal, da se bo skupina načrtovano dodatno »upirala« frackingu, vendar le, če bo dobila podporo občinskega sveta v Lendavi.

V letu 2016 je bila namreč predvidena postavitev obrata za fracking, ki pa ga mnogi domačini niso odobravali, zaradi nevarnosti, ki jih takšen obrat potencialno nosil s sabo. 

»Plin uhaja, to je nevarno dejstvo – saj je plin metan gorljiv, hkrati gre tudi za toplogredni plin.« je sporočil Kasaš in dodal, da je zemlja na tem območju kontaminirana, zato je tudi pristojne pozval k sanaciji. 

»V kolikor ne bom imel podpore večine v občinskem svetu se sam nikakor in pod nobenim drugim pogojem ne bom angažiral za poskus preprečitve. Če tudi vi menite da bi bilo bolje da se tako ravnanje ne nadaljuje, mi prosim to sporočite s povratnim sporočilom,« je Kasaš sporočil svetnikom. Podporo pa je po poročanju medijev takrat prejel le s strani Ivana Koncuta.

Direktor Petrola Geoterm Miran Jug se je na Kasašove besede odzval z dejstvom, da uhajanja plina z meritvami niso zaznali. Dejal je celo, da bi madeži, ki so se pojavili na območju lahko nastali zaradi spuščanja naftovoda, ali bili celo umetno nameščeni. 

Okoljskega aktivista Gorazda Marinčka pa je zmotilo lobiranje veleposlanice za britansko družbo. »Konkretno veleposlanica je lobirala za fracking pri takratnem predsedniku vlade Cerarju in gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku v smislu, naj državni organi pospešijo izdajanje dovoljenj," je navedel v imenu neparlamentarnih strank.

Marinček je dodal, da britansko podjetje tekočino za hidravlično stimuliranje opredeljuje kot vodo s primešanimi kemikalijami, ki pa so z mednarodnimi oznakami opredeljene kot strupene za vsa živa bitja. 

Od avgusta 2018 dalje je družba večkrat prejela tudi zasebna verbalna zagotovila od višjih uradnikov Arso, vodilnega regulatorja pri podeljevanju dovoljenj, da je bilo vprašanje dolgo pričakovanega dovoljenja IPPC odobreno in naj bi bilo nemudoma potrjeno.

»Predlagani objekt ni zapleten za namestitev in v Evropi obstaja veliko podobnih objektov brez kakršnih koli polemik,« so mnenja v podjetju Ascent. 

Možna prihodnja proizvodnja plina iz Petišovcev bi lahko ustvarila veliko energetsko neodvisnost za Slovenijo, ki trenutno uvaža 99,9% svoje proizvodnje plina, večinoma iz Avstrije.

Prav tako bi državi omogočila prehod od premoga in jedrske energije kot glavnega vira domačega proizvajanja električne energije, s čimer bi zmanjšali emisije ogljikovega dioksida in dolgoročno okoljsko tveganje.
 

Medtem ko se postopek primerja s hidravličnim lomljenjem, izvedenim v velikem obsegu v Severni Ameriki in drugod, je praksa tako različna, da takšne primerjave niso ustrezne. Predlagani razvoj v Petišovcih ni primerljiv s projekti v ZDA.

Ker je dovoljenje enkrat že veljalo, zdaj pa dolga leta podrobnega pregleda in so prednosti projekta v državi sporne, lahko odbor Ascent Resources sklepa le, da je taktika zavlačevanja Arso in odločitev ministra za okolje v nasprotju s tem, kar je najbolje za državo.

Vse to pa je seveda odvisno od odgovora na vprašanje - ali je postopek v Petišovcih res zgolj stimuliranje vrtin ali bolj "nevaren fracking". Več o tem pa jutri.