REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V razmislek: »A res ni možno, da bi imeli kak drug sistem v državi, ker ta demokracija ni nobeni reči podobna«

V razmislek: »A res ni možno, da bi imeli kak drug sistem v državi, ker ta demokracija ni nobeni reči podobna«Državni zbor: Janez Janša, sam proti vsem. Vir: Twitter

Razprava poslanca SDS Marjana Pojbiča v Državnem zboru glede predloga Levice, da se razpiše posvetovalni referendum o 780 milijonih evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije, je sprožila ogorčene odzive nič hudega slutečih opazovalcev dogajanj v hramu demokracije.

Poslanke in poslanci so namreč s 35 glasovi za in 47 proti zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o sredstvih za investicije v Slovensko vojsko med leti 2021 in 2026.

Predlog za posvetovalni referendum so podprli v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, nasprotovali pa so mu v vladajoči koaliciji in t. i. opozicijski SNS.

V Levici so prepričani, da mora o največji nabavi orožja doslej odločati ljudstvo.

Toda - ali je res mogoče, da se voljo ljudstva ignorira z izgovorom, da bi bilo mnenje ljudi škodljivo, ko gre za odločanje o vlaganju v vojsko? Je to sploh še - demokracija? O tem se je odvijala razprava tako v parlamentu kot na družbenih omrežjih.

Vprašanja, ali takšna sredstva nameniti za oklepnike ali domove za starejše, za tanke ali stanovanja, za rakete ali zdravstvo, namreč določajo tudi smer prihodnjega razvoja družbe na Slovenskem so prepričani v tej stranki.

Poudarili so, da se zakon sprejema v času, ko Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena, obenem pa je v obdobju epidemije Covida-19.

Vlada je v odgovoru ocenila, da bi bil takšen referendum v nasprotju z nacionalnimi in obrambnimi interesi ter mednarodno sprejetimi obveznostmi.

Referendum bi po oceni vlade lahko negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske, poleg tega pa korenito posegel v verodostojnost Slovenije kot članice zveze NATO.

Toda - ali je res mogoče, da se voljo ljudstva ignorira z izgovorom, da bi bilo mnenje ljudi škodljivo, ko gre za odločanje o vlaganju v vojsko?

Je to sploh še - demokracija?

O tem se je odvijala razprava tako v parlamentu kot na družbenih omrežjih.

Večno sonce brezmadežnega uma. Vir: Twitter

»A res ni možno, da bi imeli kak drug sistem v državi, ker ta demokracija ni nobeni reči podobna,« je vprašal nad videnim zgrožen Matjaž Jazbar, na kar je dobil pomenljiv odgovor, češ da Tito očitno ni bil »tako temeljit kot mu očitajo.«

Branko Dominko je s kančkom sarkazma navidezno »zamešal« Janeza Janšo in koordinatorja Levice Luko Mesca, ter je glede Pojbičevega grobega napada na poslanskega kolega iz vrst opozicije vprašal, če je »Luka že klical Matoza«, tako kot neutrudno kliče svojega hišnega odvetnika in naroča tožbe glede vsakega nevšečnega tvita ali izjave aktualni premier in šef vladajoče SDS.

Slavko Cimprič pa je z mnenjem, da si naj ne »domišljamo, da imamo demokracijo,« ker je pač nimamo, dal veter v jadra razpravi, če »vse skupaj bolj deluje kot ena idiokracija« ali pa hibrid, kot na primer meni Tine Murn.

Torej »enopartijski sistem ene demokratske stranke, slovenske demokratske stranke.«

Tretji so se nato spomnili, kako bi se lahko izvedlo lustracijo, toda le tistih, ki so »po osamosvojitvi kadarkoli sedeli v parlamentu.«

Ferdo Falir je poskusil strniti, kaj je bistveno.

Kvisling Leon Rupnik
Kvisling Leon Rupnik. Vir: Twitter

Glede na dosedanji potek dogodkov z rehabilitacijo tako škofa Rožmana kot domobranskega generala Leona Rupnika, se zdi posvem na mestu opozorilo Rose, kako se bodo zasukala »zaključna dela« demontaže demokracije in novo pisanje zgodovine pod zdajšnjo vlado, vse pod pretvezo boja proti Covid-19.

Nato je Vanja Matijevic našla pravega krivca, zakaj se demokracija vse hitreje spreminja v avtokracijo, nebrzdano oblast predvsem enega vodje in njegove stranke tako v Sloveniji kot v številnih nekoč občudovanih zahodnih demokracijah …

Nekateri so se spomnili tudi predsednika države:

Na fotografiji, ki jo je objavila Bela hiša, ni označen z imenom ali funkcijo le - predsednik Slovenije. Vir: Facebook

In kaj o vsem tem sporoča eden od predstavnikov opozicije, nekdanji PV?

Kaj na vse to porečejo vladna trobila iz logov t. i. madžarske tovarne laži?

So takšne novice, kot je spodnja - res kazalca svobode govora in demokracije v neki državi?

Najnovejša tarča napadov vladnih medijev - Koalicija ustavnega loka: Tanja Fajon (SD), Marjan Šarec (LMŠ), Alenka Bratušek (SAB) in Luka Mesec (Levica). Vir: Twitter
Danes potrebuješ preverjena znanja za karkoli, česar se lotiš, le v parlamentu lahko odloča, kdorkoli je izvoljen, brez vsakega preverjanja znanja in kompetenc.

Naj kratko razpravo o tem, kam je zašla demokracija in o sposobnosti izbranih predstavnikov ljudstva à la Pojbič, da odločajo o čemerkoli sklenemo z besedami profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dušana Mramorja, ki je bil nekoč kot finančni minister tudi sam del vladajočih in ve, kako potekajo zadeve v parlamentu: »Danes potrebuješ preverjena znanja za karkoli, česar se lotiš, le v parlamentu lahko odloča, kdorkoli je izvoljen, brez vsakega preverjanja znanja in kompetenc. Politik je zato upravičeno postal v očeh ljudi nekdo, ki je nesposoben

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek