REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uveden brez razprave, ukinjen na dopisni seji: Vlada ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Uveden brez razprave, ukinjen na dopisni seji: Vlada ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasiljaVenci za enote pod poveljstvom Gestapa

Vlada je na dopisni seji razveljavila sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Tega je vlada Janeza Janše lani razglasila 17. maj za dan spomina brez javne in strokovne razprave, zato ga vlada Roberta Goloba ukinja.

Razveljavitev sklepa velja že za letos, torej od srede, saj je že objavljena v uradnem listu.

»Sklep je bil sprejet tik pred iztekom mandata prejšnje vlade, ko naj bi ta opravljala zgolj tekoče posle, brez sprejemanja političnih odločitev. Obenem je bil sklep sprejet brez predhodne javne in strokovne razprave. Glede na navedeno je sedanja vlada zaradi sprejetja sklepa brez predhodne javne in strokovne razprave sprejela sklep o prenehanju veljavnosti sklepa,« je Ukom v sporočilu za javnost pojasnil, zakaj so razveljavili sklep prejšnje vlade.

Janša in slovesnost v Rogu
Janez Janša na slovesnosti v Rogu

Ob sprejetju dneva so pojasnjevali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih. V obrazložitvi sklepa so navedli, da je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na desettisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije.

Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je sprožila različne odzive. Najbolj ostro so se odzvali v stranki SDS.

Veliko njihovih podpornikov je naspotovalo ukinitvi dneva spomina tudi na družbenih omrežjih.

Predsednik Gibanja Svoboda, današnji premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da bomo očitno morali imeti »9. maj, dan zmage, pogosteje, da se bomo spominjali, kaj je resnica.«

Težava je le v tem, da ga je sam praznoval 8. maja, ko se na zahodu Evrope praznuje »vitory day«, dneva zmage pa nova Slovenija več ne pozna – to je danes dan Evrope.

Predsednik Gibanja Svoboda, današnji premier Robert Golob je v odzivu zapisal, da bomo očitno morali imeti »9. maj, dan zmage, pogosteje, da se bomo spominjali, kaj je resnica.« Težava je le v tem, da ga je sam praznoval 8. maja, ko se na zahodu Evrope praznuje »vitory day«, dneva zmage pa nova Slovenija več ne pozna – to je danes dan Evrope.

V stranki Levica so ocenili, da poskušajo stranke desnice s to potezo zaplesti prebivalce v večne kulturne boje in v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih težav današnjega dne.

Ob 21. uri se je sicer včeraj Trgu republike v Ljubljani začela spominska slovesnost, s katero so se žrtvam komunističnega nasilja poklonili Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave.

Prižgali so sveče in jim namenili pesem in molitev.

Oglasili so se mnogi in komentirali spremembo.

»Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja so "odpravili" na dopisni seji vlade, le nekaj ur pred državnim praznikom. Buuum! Z glavo v zid. Koalicija, ne vlada ne znajo več šteti do 3. Smo še demokratične  Evrope?  Vse u lastno škodo. Kje je tista liberalna Slovenija?« Se je spraševal Jelko Kacin, eden glavnih obrazov prejšnje Janševe vlade..

Drugačnega mnenja je poslanec Svobode.

»Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar je storila prejšnja vlada, je še en primer politične zlorabe tragičnih dogodkov in žrtev druge svetovne vojne, ki nimajo povezave s komunizmom, gre za strankarske interese,« meni poslanec Svobode dr. Martin Premk, zgodovinar, ki je objavil več zgodovinskih raziskav o drugi svetovni vojni. »To je še en dokaz, zakaj se mora z razlaganjem zgodovine ukvarjati neodvisna stroka, ne politika, ki zgodovino vse prevečkrat zlorablja za delitve, izključevanje in celo spodbujanje sovraštva,« meni Premk v Delu.

 

Nauk je jasen: odzivi so sicer burni, a kdor med tekočimi posli brez konsenza stroke in javnosti ustanavlja nacionalne praznike, temu jih naslednja vlada iste pač ukinja na dopisnih sejah...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek