REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tudi Španija digitalnim nomadom na široko odprla vrata, zakaj Slovenija še vedno nima podobne ureditve?

Tudi Španija digitalnim nomadom na široko odprla vrata, zakaj Slovenija še vedno nima podobne ureditve?Digitalni nomadi. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Španija je z novim zakonom, ki olajšuje prihod »digitalnih nomadov« postala ena od najbolj zaželenih ciljnih destinacij za tiste, ki lahko delajo, ne da bi tudi bivali v točno določeni državi.

In takšnih ljudi je po svetu vse več.

Sosednja Hrvaška je na primer država, ki je na 11. mestu najbolj zaželenih destinacij za digitalne nomade – Slovenija pa podobne zakonodaje še vedno nima.

Hrvaška ima dobro zakonodajo in beleži veliko prihodov tujcev prav zaradi te sprememembe.

V Zadru so naredili celo prvo vas za digitalne nomade.

Industrija digitalnih nomadov je sicer od začetka koronske krize doživela razcvet in kljub občasnim blokadam na lokalni ali globalni ravni cveti že polni dve leti.

Čeprav so bila mednarodna gibanja večji del leta 2020 omejena, so se ti ukrepi nanašali predvsem na turistična potovanja, delavci in poslovneži pa so uspeli uresničiti svoje poslovne cilje.

Ravno v času naraščajoče krize so se odprle številne priložnosti za delavce na daljavo, digitalne nomade, strokovnjake s področja oblikovanja, pisanja, marketinga, informatike in drugih panog, ki jim narava dela omogoča delo s katere koli točke na svetu.

Nekatere svetovne in evropske države so se zamislile, kako »oživiti« svoje zapuščene kraje, večinoma na podeželju, in začel se je trend izdajanja vizumov - prav za to skupino delavcev.

Španija namerava od 1. januarja 2023 uvesti vizume za digitalne nomade in davčne olajšave za podjetnike.

Španija je z novim zakonom, ki olajšuje prihod »digitalnih nomadov« postala ena od njihovih najbolj zaželenih ciljnih destinacij. Tudi Slovenija se sooča s praznimi hišami po odročnih vaseh in mestih, ki pa kljub temu omogočajo delo tudi »digitalnim nomadom.« Čas bi bil, da o tem, kako jih privabiti, razmisli tudi slovenska vlada.

Gre za t. i. digitalni nomadski vizum, ki bo obiskovalcem omogočil življenje in delo v tej čudoviti državi.

Čeprav bo sprva to mogoče le za 12 mesecev, bo nato zlahka vizum podaljšati.

Poleg tega lahko zagonski programi prejmejo davčne spodbude za spodbujanje mladih podjetnikov k življenju in delu v Španiji.

Nove rešitve so sicer del španskega zakona o zagonskih podjetjih (startupih).

Španija je na to idejo prišla zaradi nizke stopnje zaposlenosti na podeželju. Nekatera mesta so ostala zapuščena, vasi pa imajo vse manj prebivalcev.

Poleg tega je v trenutni program vključenih približno 30 mest in vasi po vsej Španiji.

Pridružili so se nacionalni mreži vasi za dobrodošlico delavcev na daljavo, da bi motivirali digitalne nomade, da jih obiščejo.

Vsa povezana mesta imajo manj kot 5000 prebivalcev.

Če sanjate o poznih večerih v osupljivih barih s tapasi in vikend izletih na nekatere izmed najboljših evropskih plaž, potem vam ta zakon ponuja nove možnosti.

Pričakovali so več kot 16 mesecev, da bi španski parlament končno dal zeleno luč novim zakonom o zagonskih podjetjih in digitalnih nomadih, ki utira pot novi generaciji obiskovalcev in poslovnežev, ki bodo uporabljali Španijo kot »domačo« bazo.

Zakon o zagonskih podjetjih naj bi bil kmalu dokončno potrjen, uveljavitev pa se pričakuje od 1. januarja 2023. Na splošno bo zakon odprt za tiste iz Evropske unije ali tretjih držav – tj. tiste izven Evrope, kjer bo veliko zanimanja –, če v zadnjih petih letih niso bili rezidenti Španije.

Ženska v mestu Vir: Freepik
Vir: Zajem zaslona, Twitter

Obstaja tudi posebna definicija digitalnega nomada; novi španski zakon opredeljuje digitalne nomade kot »ljudi, ki jim delo omogoča delo na daljavo in redno menjavanje prebivališča«.

Obstaja tudi posebna definicija digitalnega nomada. Novi zakon opredeljuje digitalne nomade kot 'ljudi, ki jim delo omogoča delo na daljavo in redno menjavanje prebivališča'.

Pomembne točke nove španske zakonodaje vključujejo naslednje: davčne olajšave za digitalne nomade, nove vizume za digitalne nomade, podaljšanje »obdobja bivanja« tujih študentov po diplomi in podobno.

Ugodnosti vključujejo znižano davčno stopnjo na 15 odstotkov za vlagatelje, zagonska podjetja in delavce na daljavo, ki pridelajo dohodek v Španiji, če izpolnjujejo pravila o rezidentstvu in v državi ne ostanejo več kot 183 dni v letu.

Ta davčna stopnja pomeni znižanje davka na dohodek nerezidentov (IRNR) za približno 25 odstotkov in bo posebej veljala tudi za digitalne nomade.

Tudi digitalni nomadi bodo deležni te 15-odstotne davčne stopnje in bodo lahko ostali dlje.

Novi zakon ustvarja digitalni nomadski vizum, ki ponuja eno leto bivanja v Španiji, ki se lahko podaljša na dovoljenje za prebivanje za dve leti – in nato dodatnih pet let.

Digitalno nomadsko življenje je zabaven in pustolovski življenjski slog, čudovit za tiste, ki lahko izkoristijo svobodo, pa čeprav le za nekaj let.

Vendar Španija ni edina država, ki na ta način odpira vrata tujcem.

Sevilja   Vir: Unsplahs
Sevilja. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Od Kolumbije prek Vietnama do Dubaja, Barbadosa, Mehike in mnogih drugih držav, je prišlo do velikega porasta destinacij, ki poskušajo privabiti dolgoročne obiskovalce.

Lokalne oblasti so prepričane, da je veliko bolje imeti ljudi, ki zapravljajo denar v državi in ​​tako podpirajo lokalna podjetja ter ustvarjajo davčne prihodke.

Tudi Slovenija se sooča s praznimi hišami po odročnih vaseh in mestih, ki pa kljub temu omogočajo delo tudi »digitalnim nomadom.«

Čas bi bil, da o tem, kako jih privabiti, razmisli tudi sedanja slovenska vlada.

Maja leta 2021 Janševa vlada o tem še ni veliko razmišljala. Za Cekin.si so odgovorili, da v Sloveniji zaenkrat ne obstaja posebna viza za digitalne nomade, prav tako niso prejeli takšne pobude.

»V Evropi sicer obstaja t. i. enotni režim Blue card, ki visoko izobraženim državljanom tretjih držav omogoča lažji vstop v EU in večjo mobilnost po državah EU. V skladu s tem se je v letu 2019 v Sloveniji tudi poenostavilo in digitaliziralo postopke za strokovnjake IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije), ki prihajajo iz tretjih držav,« so pojasnili, iz notranjega ministrstva pa so tedaj sporočili, da Slovenija še »ni zaznala potrebe po urejanju področja digitalnih nomadov in prav tako tudi ne omogoča t. i. delovno-počitniških vizumov.«

Ob nastopu nove vlade je prišlo do prve pozitivne spremembe - vsaj na deklarativni ravni.

»S prihodom digitalnih nomadov, med katerimi bi bilo veliko Slovencev zaposlenih v tujini, bi povečali pretok znanja in izkušenj, povečali prihodke v državni proračun in okrepili prepoznavnost Slovenije,« je junija letos zapisala Barbara Domicelj v imenu slovenske vlade.

»Po zgledu Danske naj bi tako Slovenija vzpostavila slovensko predstavništvo v San Franciscu, ki bo promoviralo Slovenijo kot atraktivno investicijsko destinacijo in odpiralo vrata slovenskim podjetjem v Silicijevi dolini in drugih ameriških tehnoloških središčih,« je ocenila.

Toda zakaj vabiti podjetnike le iz ZDA?

In predvsem – kje je zakonodaja, ki bi omogočila, da se na Slovenskem začasno naselijo vsi digitalni nomadi, ki to želijo?

Tako kot v primeru Španije?

Ali sosednje Hrvaške:

Te zakonodaje v Sloveniji še vedno ni.

O tem sploh ni niti javne razprave.

Zato vizumov za digitalne nomade Slovenija še vedno - ne izdaja…

Delite članek