Tragedija evropskih volitev: Večina podprla nadaljevanje vojn

Rezultati volitev za poslancev za evropski parlament so bili brez večjih presenečenj, tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah.

Zgodil se je splošni premik, ob katerem so se okrepile zlasti desne stranke, vendar ne do te mere, da bi prišlo do drastičnih sprememb.

Največja težava Evrope in EU je seveda vojna v Ukrajini, ki grozi, da se bo spremenila v še širši spopad in je tudi največja cokla za razvoj EU.

A večina volivcev, zanimivo, tega očitnega dejstva - ni opazila.

V Sloveniji je predvsem zanimivo dejstvo, da stranke in liste, ki so opozarjale na pomen miru v svetu in še posebej v Evropi niso pritegnile veliko volivcev.

Večina je torej še vedno prepričana, da so opozorila o resni nevarnosti, ki preti Evropi zaradi vojne v Ukrajini »blef« ali pa verjame temu, kar so v tej ali drugi obliki ponavljali praktično vsi, ki so bili izvoljeni v EP, to pa je, da je potrebno v Ukrajino poslati še več orožja in druge pomoči, pa se bo vojna končala s »strateškm porazom« in umikom ruskih enot.

Zato so tudi izbrali poslance, ki zastopajo takšna stališča.

To pa so Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič (SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Vladimir Prebilič (Vesna), Matej Tonin (NSi) ter Matjaž Nemec (SD).

To se seveda ne bo zgodilo, bodo pa zato vojne, ki se bodo še razplamtele v naslednjih letih nazorno pokazale, da so se ti politiki in volivci, ki so jih poslali v parlament - krepko zmotili.

Na koncu imajo seveda volivci vedno prav.

A tudi slovenski primer kaže, da ta konec sledi šele takrat, ko pred tem večkrat izberejo napačne odločitve.

A to je pač cena demokracije.

DVK1.jpg

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je tako zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji stranka SDS, ki je vedno podpirala za EU najslabše odločitve, intervencije ZDA in zaostrovanje odnosov z drugimi velikimi silami a je slavila z 30,65 odstotka glasov ter osvojila štiri poslanske mandate.

SDS je zato zagotovo primer stranke, ki uspešno žanje uspehe na podlagi - katastrofalne politike.

Gibanju Svoboda, ki v podpori hegemonističnim projektom in vojni zoper Rusijo ne zaostaja veliko sta pripadla dva mandata (22,15 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,53 %), SD-ju (7,72 %) in NSi-ju (7,66 %), kjer prav tako delijo zelo podobne poglede na geopolitične razmere v svetu.

Preostale stranke in liste, ki so nastopile na volitvah, na nedeljskem glasovanju niso osvojile sedežev v Evropskem parlamentu. SLS je prejel 7,23 odstotka glasov, Levica 4,75 odstotka, Resni.ca 3,97 odstotka, DeSUS in Dobra država 2,21 odstotka, Zeleni Slovenije 1,59 odstotka ter Nič od tega 1,53 odstotka.

Evropskih volitev se je v Sloveniji udeležilo 41,34 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ doslej, ko udeležba nikoli ni presegla 30 odstotkov.

poslanciep2024.jpg

Janez Janša je rezultatov zelo vesel in je dejal, da je bila »vladna koalicija na teh evropskih volitvah kot celota izrazito poražena.« Pritrdil mu je, zanimivo, Matjaž Han iz SD.

Premier Robert Golob pa je vesel višje volilne udeležbe, kot je bila v preteklosti in trdi, da je »leva sredina dobila danes več glasov kot desnica.«

Uspeh levega dela spektra strank so tudi pozitivni odgovori volivcev na vsa štiri referendumska vprašanja.

Med strankami, ki so zagovarjale miroljubno politiko EU je največ glasov dobila stranka Resni.ca, a ne dovolj za vsaj enega poslanca.

Stranka, ki je dobila kar nekaj medijskih udarcev »izpod pasu« prav v zaključku kampanje je kljub temu zadovoljna s  svojimi nastopi v medijih.

Razočaranja ne skriva Uroš Lipušček, neodvisni kandidat, ki je kandidiral s pomočjo podpore DeSUS-a in Dobre države, ki ugotavlja, da »sporočilo, da je čas za razum in predvsem za mir, pri volivcih ni bilo v dovolj veliki meri sprejeto«.

Razloge za to vidi tudi v bojkotu medijev.

evropskiparlament1.jpg

Isto oceno delijo tudi v stranki Nič od tega, kjer so nastopali predvsem s kritičnimi in satiričnimi sporočili in so po oceni nosilke liste Violete Tomić »kljub malo finančnih sredstev dosegli dober izid in okrepili svojo prepoznavnost.«

V EP prav tako ne bomo videli niti dosedanjega poslanca Klemna Grošlja in ostalih soborcev iz na hitro ustanovljene nove zelene stranke, kar pa glede na njegove klišejske poglede, podobne tistim iz večjih strank prav zato ne bo nobene škode.

V Evropi so predvsem v Avstriji, Franciji in Nemčiji desne stranke zabeležile lepe uspehe.

EU-Wahl-Ergebnisse des BSW in den drei ostdeutschen Bundesländern, die in diesem Jahr neue Landtage wählen:

Thüringen: 15 %
Brandenburg: 13,7 %
Sachsen: 13 %

Starker Aufschlag! pic.twitter.com/nYb8QBX0qv

— Plebejer (@realPlebejer) June 9, 2024

Med levimi strankami pa je opazen predvsem uspeh zavezništva Sahre Wagenknecht , predvsem na vzhodu Nemčije, ki je prva spregledala propagando, ki jo proizvajajo vladne stranke v Berlinu.

Nekatere od desnih in levih strank ki so dosegle uspehe imajo do vojne politike EU in zveze NATO zelo negativna stališča, to pa je morda edini opazen premik na bolje ob sedanjih volitvah.

Eden od velikih poražencev je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je celo razpustil svojo nacionalno skupščino in pozval k predčasnim splošnim volitvam, medtem ko je belgijski premier De Croo takoj odstopil:

Ljudstvo ima na splošnem sedanje evropske politike očitno dovolj, a je pri izbiri alternative izbralo tiste, ki ponujajo najbolj preproste rešitve in kot vir vseh težav vidijo le migracije.

Na vzroke, ki migracije sprožajo – vojne zahoda in nepravičen gospodarski sistem – pa s tem seveda niso odgovorili.

Na žalost to pomeni, da so globalisti, ki vidijo rešitev v zahodni hegemoniji po teh volitvah zgolj potisnjeni v kot in da bodo vlekli še bolj nevarne poteze.

Ker se zavedajo, da se je njihov čas iztekel in da se bodo čez nekaj let, s še slabšimi rezultati soočili s sodbo ljudstva jim ne bo preostalo drugega, kot da napnejo vse svoje vire v podžiganju vojn, v upanju na odločilno zmago.

Vedo, namreč da samo vojna lahko odpusti vse napake, oprosti pošastne zlorabe za nazaj - če bi bili oni zmagovalna stran. Vojne so tudi lepa priložnost, da spodkopljejo točke odpora in hkrati enkrat za vselej izkoreninijo vso politično opozicijo.

A sedaj jih čaka najhujša preizkušnja – napredovanje ruske vojske leta 2025 v Ukrajini, ki bo v nasprotju z njihovimi željami temeljito pretreslo svet.

Skupaj z uspehi držav BRICS, za članstvo v katerem se poteguje že 60 držav sveta se bo ne glede na to, kaj so izbrali evropski volivci, lahko še letos zgodil zaznamoval epohalen premik za vso človeško zgodovino, ki bo zmanjšal vlogo Evropskega parlamenta in Evrope v svetu nasploh.

Zgodil se bo zoper voljo evropskih volivcev in zoper želje večine poslancev, ki se danes veselijo novih položajev in visokih plač, a bodo delali v instituciji, ki zaradi napačne politike v svetu vse bolj izgublja svoj pomen.