REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Štrajk sodnikov: V mnogih državah EU prepovedan, v Sloveniji pa dokaz, da ni pravna država in da vladi zmanjkuje denarja

Štrajk sodnikov: V mnogih državah EU prepovedan, v Sloveniji pa dokaz, da ni pravna država in da vladi zmanjkuje denarjaVladi Roberta Goloba očitno zmanjkuje denarja za apetite vseh, ki želijo višje plače. To pa zato, ker je zaradi napačne zunanje politike Slovenije in EU slovenska politična elita državo pripeljala v slepo ulico, kjer je samo zaradi vojne v Ukrajini izgubila za 6,5 milijarde evrov. Vir: Posnetek zaslona, X

Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja.

Ker se to ni zgodilo, so sodniki v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.

K zapletu je svoje prispevala tudi vlada: najprej se je lani ob tem času predsednik vlade hvalil, da bodo sodniki dobili dodatek 600 evrov bruto, potem pa od obljube odstopil, ko je (prepozno) spoznal, da je s tem odprl plaz podobnih zahtev drugih javnih uslužbencev.

Sodniki bodo sedaj izredni protest začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade Roberta Goloba o srečnem koncu s 600 evrih bruto dodatka na plače sodnikov.

Sodniške plače so neprimerne. Toda ali je prav, da sodniki s svojimi zagotovljenimi službami in trajnim mandatom štrajkajo enako kot delavci, ki vsega tega nimajo? Odgovor na to je težji in velik del javnosti stavk sodnikov ne podpira.

V času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, bodo sodniki opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu.

Sedaj vlada ponuja »sistemski« pristop, ta pa zahteva čas, ki ga je medtem zmanjkalo…

Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je zato v četrtek sprejel več sklepov o stopnjevanju protestnih dejavnosti, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah.

Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, ob pravosodni ministrici pa so k odstopu pozvali tudi predsednika vlade Roberta Goloba.

Kajti 3. člen slovenske ustave je namreč jasen.

V 3. členu ustave med drugim piše, da se oblast, ki jo ima v rokah ljudstvo, izvršuje po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

In tudi iz poglavja ustave, ki ureja sodno vejo oblasti, jasno izhaja, kdo izvršuje slednjo – sodniki.

Mnenje Zalarja
Vir: Posnetek zaslona, X

V istem košu so torej – poslanci, ministri in sodniki. Vendar pa imajo ministri in poslanci bistveno višje plače od sodnikov.

In to seveda ni prav.

Vir: Posnetek zaslona, X

Toda ali je prav, da sodniki s svojimi zagotovljenimi službami in trajnim mandatom štrajkajo enako kot delavci, ki vsega tega nimajo?

Odgovor na to je težji in velik del javnosti stavk sodnikov ne podpira.

Vir: Posnetek zaslona, X

Primerjava stanja slovenskega sodstva s sodniki v drugih državah Evropske unije pa pokaže še vsaj na dva problema, ki ju je razkrila sodniška stavka.

Prva je dejstvo, da imajo sodniki pri stavkah v Sloveniji precej bolj proste roke kot v nekaterih drugih državah EU.

Da lahko sploh stavkajo skoraj brez ovir, v marsikakšni državi ni tako samoumevno.

Vir: Posnetek zaslona, X

Po podatkih Evropskega sindikalnega inštituta se pravica do stavke po Evropi precej razlikuje, pogosto s posebnimi pravili in omejitvami, naloženimi delavcem v javnih službah, vključno s sodniki.

Nekatere države, kot so Francija, Italija, Španija in Portugalska, so v zadnjih letih doživele stavke sodnikov, predvsem zaradi vprašanj, kot so zmanjšanje proračuna, delovni pogoji, plače in neodvisnost sodstva.

Vendar pa imajo države kot so Nemčija, Avstrija in Nizozemska na primer ustavne ali zakonske določbe, ki prepovedujejo ali zelo omejujejo pravico sodnikov do stavke.

Podobno je v Latviji ali Romuniji, v Franciji pa lahko vlada zahteva od sodnikov opravljanje nujnih aktivnosti. Podobno ureditev imajo tudi Luksemburg, Danska, Švedska, Finska, Estonija, Litva, Bolgarija in Hrvaška.

Tudi Slovenija spada v to skupino držav.

Nemčija, po kateri se Slovenija rada vzgleduje, ohranja na primer splošno prepoved pravice javnih uslužbencev do stavke zaradi dolgotrajnih pravnih konceptov, ki vključujejo posebno dolžnost lojalnosti javnih uslužbencev.

Nemčija, po kateri se Slovenija rada vzgleduje, ohranja na primer splošno prepoved pravice javnih uslužbencev do stavke zaradi dolgotrajnih pravnih konceptov, ki vključujejo posebno dolžnost lojalnosti javnih uslužbencev.

Posledično je velikemu številu delavcev v javnih službah prepovedano stavkati, vključno z učitelji, sodniki in socialnimi delavci.

Nevladne organizacije so prepoved večkrat kritizirale, vendar je nemško ustavno sodišče junija 2018 odločilo, da je prepoved stavke za javne uslužbence ustavna in združljiva z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

V primeru Slovenije pa sodniki ne samo da kljub omejitvam stavkajo, pač pa še sami odločajo o višini lastnih plač.

Sodniki so v primeru svojih plač tako, vsaj iz vidika laične javnosti, ravnali tudi v nasprotju s temeljnim sodniškim pravilom, po katerem nihče ne more biti sodnik v lastnem primeru.

Sodniki so v tem primeru to pač bili.

V primeru ostalih javnih uslužbencev podobnih sodb seveda ni, to pa povzroča jezo v velikem delu javnosti.

Učitelji ali zdravniki se ne morejo pozivati na sodne odločbe, ki so si jih sami zase spisali – sodniki.

Dodatno jezo ljudi pa povzroča spoznanje, da si visoke plače želijo že precej dobro plačani sodniki z varnimi delovnimi mesti, ki so ob tem še izjemno neučinkoviti, še posebej takrat, ko gre za zelo odmevne ali politično sporne primere.

Vladi Roberta Goloba očitno zmanjkuje denarja za apetite vseh, ki želijo višje plače. To pa zato, ker je zaradi napačne zunanje politike Slovenije in EU slovenska politična elita državo pripeljala v slepo ulico, kjer je samo zaradi vojne v Ukrajini izgubila za 6,5 milijarde evrov.

V to spadajo sojenja kriminalcem (Balkanski bojevnik), županu Ljubljane Zoranu Jankoviću (primer »prostitutka«) in številni primeri gospodarskega kriminala, kjer so bila tožilstva neuspešna, delala napake ali pa so se storilci zaradi napak v postopkih »izvlekli« z majhnimi kaznimi.

Na koncu pa sodniška stavka dokazuje še, da vladi Roberta Goloba očitno zmanjkuje denarja za apetite vseh, ki želijo višje plače.

To pa zato, ker je državo zaradi napačne zunanje politike Slovenije in EU slovenska politična elita pripeljala v slepo ulico, kjer je samo zaradi vojne v Ukrajini izgubila za 6,5 milijarde evrov.

In potem seveda denarja ni dovolj za vse potrebe v državi in ga tudi ne bo.

Vir: Posnetek zaslona, X

Vlada neprestano dokazuje, da ima dovolj denarja za razno orožje, ne pa za potrebe ljudi, zato zaupanje vanjo pada.

Stavk bo zato še več, razlog za njih pa so slabe odločitve vseh članic sedanje, pa tudi prejšnje vlade.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke