sobota, 04. maj 2024 leto 29 / št. 125
Spomenik Hallersteinu v Ljubljani: v čast štirih stoletij sodelovanja in izmenjav med Slovenijo in Kitajsko
Hallesrsteinov spomenik, spredaj veleposlanik LR Kitajske in župan Ljubljane Vir: Insajder.com
V Ljubljani so na nabrežju Ljubljanice danes svečano uradno otvorili spomenik, ki je visok več kot tri metre in težak pet ton.
Veleposlanik LR Kitajske v Sloveniji Vang Šunčing je dejal, da je to zgodovinski trenutek, saj pred seboj vidimo štiri stoletja trajajočo zgodovino prijateljskih izmenjav med Slovenijo in Kitajsko.
Narejen je iz brona, pripeljan s Kitajske as pomočjo ladjarske družbe COSCO, stoji pa v čast znanega Slovenca, jezuita, astronoma, matematika, kartografa in diplomata Ferdinanda Avguština Hallersteina – te r kot dokaz kitajsko-slovenskega prijateljstva.
Pobudo za postavitev kopije pekinškega zvezdnega opazovalnika je podal Arhiv RS, ki je prispeval tudi številne pomembne podatke in listine o Hallersteinu.
Idejo so nato začeli uresničevati leta 2017.
Spomenik je v resnici replika zvezdnega opazovalnika, katerega original je v planetariju v Pekingu. Pred skoraj tremi stoletji ga je tam namreč ustvaril Ferdinand Avguštin Hallerstein.
Ferdinand Avguštin Haller von Hallerstein - Liu Songling (1703‒1774) se je rodil v Ljubljani. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je živel vse do smrti.
Od leta 1739 je bil baron Hallerstein misijonar na Kitajskem, viceprovincial in vizitator za kitajsko ter provincial in vizitator za japonsko jezuitsko provinco, predsednik cesarskega astronomskega urada v Pekingu in mandarin (višji državni uradnik) tretje stopnje.
Na Kitajskem, kjer je živel do svoje smrti, so ga poznali pod imenom Liu Songling.
Hallerstein je s kombinacijo heliocentrične zasnove, ki je bila v uporabi v Evropi, in ekvatorialne postavitve, kot je bilo v navadi na Kitajskem, dosegel inovativno rešitev, ki pomeni sodobno zasnovo, kakršna se uporablja pri velikih sodobnih teleskopih.
Krogla je služila predvsem za določanje resničnega sončnega časa in določevanje desnega odmika deklinacije nebesnih teles.
Zbrane je uvodoma nagovoril veleposlanik LR Kitajske v Sloveniji Vang Šunčing.
Hallerstein je s kombinacijo heliocentrične zasnove, ki je bila v uporabi v Evropi, in ekvatorialne postavitve, kot je bilo v navadi na Kitajskem, dosegel inovativno rešitev, ki pomeni sodobno zasnovo, kakršna se uporablja pri velikih sodobnih teleskopih.
Kot je dejal, je postavitev spomenika zgodovinski trenutek, saj pred seboj vidimo štiri stoletja trajajočo zgodovino prijateljskih izmenjav med Slovenijo in Kitajsko.
Opozoril je na pomen znanstvenega jezika, tolerance in učenja med vzhodnimi in zahodnimi civilizacijami, kar je še posebej pomembno pri ustvarjanju skupnih ciljev vsega človeštva.
Repliko so ustvarili astronomi in strokovnjaki v pekinškem planetariju.
Za njeno izdelavo so potrebovali kar sedem let, kar je le tri leta manj, kot je Hallerstein potreboval za izdelavo originala.
Zvezdni opazovalnik je Hallerstein zasnoval med svojim bivanjem na Kitajskem in še danes stoji na starem pekinškem astronomskem observatoriju.
A ne gre le za odkritje nekega objekta, temveč ima današnja slovesnost bistveno večje in bolj raznolike razsežnosti, pa je povedala predsednica Pirc Musar. Je tudi poklon slovenski znanosti, zgodovini in diplomaciji.
Na podstavku je napis v mandarinščini in slovenščini: »Zvezdni opazovalnik je v času dinastije Čing med svojim življenjem na Kitajskem zasnoval Ferdinand Avguštin Hallerstein (Mengeš 1703–1774 Peking), slovenski jezuit, astronom, matematik, kartograf in diplomat. Original sedaj stoji na starem pekinškem astronomskem observatoriju. Repliko opazovalnika je podarilo veleposlaništvo LR Kitajske kot spodbudo za nadaljevanje kulturnih stikov med Slovenijo in Kitajsko.«
Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij v MOL-u je predlog podprla in za postavitev spomenika predlagala javno površino na izteku Grudnovega nabrežja ob Karlovški cesti, v osi obstoječega drevoreda.
Sinolog Mitja Saje je v obrazložitvi med drugim zapisal, da ima izbrana lokacija simbolni pomen zaradi bližine Gruberjeve palače in lokacije nekdanjega Jezuitskega kolegija na drugi strani ceste ter da bo obeležje spominjalo na bogato ustvarjalno in znanstveno dejavnost jezuitov v Sloveniji in še posebej na izjemen Hallersteinov dosežek.
Odkritje opazovalnika je privabilo več trenutnih in nekdanjih slovenskih politikov. Ob izteku Grudnovega nabrežja ob Šentjakobskem mostu so se zbrali predsednica republike Nataša Pirc Musar, ljubljanski župan Zoran Janković ter podžupan in arhitekt Rok Žnidaršič, ki je tudi predlagal umestitev spomenika, nekdanja predsednika države Borut Pahor in Milan Kučan ter nekdanji predsednik vlade Miro Cerar.
Prisotni so bili tudi predsedničin svetovalec za mednarodne zadeve dr. Zlatko Šabić, poslanec Svobode Miroslav Gregorič in mnoge druge znane osebnosti.
Predsednica Slovenije je ob odprtju ocenila, da smo v Evropi šele na začetku spoznavanja Kitajske.
»Da danes odkrivamo to čudovito repliko, je tudi poklon odličnim odnosom, ki sta jih vzpostavili in jih vestno gojita Slovenija in Kitajska. Verjamem, da se bodo ti odnosi le še nadgrajevali. Celotna Evropa je namreč še vedno v fazi odkrivanja Kitajske. Drznim si trditi, da smo v Sloveniji v tem procesu vsaj kak korak pred mnogimi evropskimi državami. Morda ravno zato, ker znamo opazovati – opazovati svet okoli sebe in nad nami. Tako, kot je to počel Hallerstein…
Verjamem, da se bodo ti odnosi le še nadgrajevali. Celotna Evropa je namreč še vedno v fazi odkrivanja Kitajske.
Znanost bogati. Zato hvala slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom za tako lep zaključek večletnega truda prepoznati in pripeljati delo Hallersteina v Slovenijo in hvala Ljudski Republiki Kitajski za napor, da nam je Hallersteina iz Pekinga pripeljala v Ljubljano,« je dejala Nataša Pirc Musar in si zaradi slovenskih zmajev ob nabrežju ter kitajskih, vgrajenih v spomenik ob koncu zaželela, da ti zmaji »ne bi bruhali ogenj.«
