REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenski gozdovi: Kako Damijan Oražem negospodarno upravlja s »slovensko nafto«

Slovenski gozdovi: Kako Damijan Oražem negospodarno upravlja s »slovensko nafto«Dosje gozdovi, Damijan Oražem in Katja Konečnik. Vir: PortalPlus

Kako se gospodari s »slovensko nafto« oziroma z – gozdovi?

Vpogled v to je te dni razkril Portal Plus, ki je objavil poseben dosje o omenjeni problematiki. Kot je razvidno iz objavljene dokumentacije, se na tem področju dogajajo številne nepravilnosti, slab nadzor nad dotekanjem in predvsem odtekanjem državnega denarja pa kar kliče k ukrepanju zoper tiste na vodilnih položajih, ki na takšen škodljiv način upravljajo z velikim državnim premoženjem.

Pri tem ne gre le za sporno poslovanje, netransparentnost, klientelizem in korupcijo, pač pa tudi za politiko - vsaj posredno.

Vendar pri tem ne gre le za sporno poslovanje, netransparentnost, klientelizem in korupcijo, pač pa tudi za politiko - vsaj posredno.

Določen del upora, ki ga v tem času znotraj lastne stranke doživlja Aleksandra Pivec, predsednica DeSUS, je namreč neposredno povezan z zgodbo o slovenskih gozdovih.

Za neuspelim ljubljanskim pučem proti Pivčevi, trdijo viri portala, stoji več ljudi, med katerimi je tudi odstavljeni "gozdarski baron" Zlatko Ficko, ki ga je nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov (SiDG) pripravil do nepreklicnega odstopa v začetku maja letos.

Prej in pozneje
Streha Katje Konečnik - prej in pozneje. Streho je zamenjalo isto podjetje, ki je pred tem od Zavoda za gozdove Slovenije dobilo lepo plačilo vnaprej.

Ficko je moral iti, ker druge alternative enostavno ni imel. Takrat se je tudi zdelo, da bo ministrica v novi koalicijski sestavi naposled ubežala "gravitacijskim silam" socialnih demokratov, ki so prek Dejana Židana, dolgoletnega kmetijskega in gozdarskega ministra, obvladovali "slovensko nafto", kot bi lahko poimenovali bogastvo, ki se v obliki lesa skriva na več kot polovici površine Slovenije.

Prekupčevanje z lesom, nad katerim dejansko ni omembe vrednega nadzora, torej predstavlja neke vrste "bankomat" za tiste politične stranke, ki so bile doslej prisesane na ta "fevd".

Prekupčevanje z lesom, nad katerim dejansko ni omembe vrednega nadzora, torej predstavlja neke vrste "bankomat" za tiste politične stranke, ki so bile doslej prisesane na ta "fevd".

O tem, kako "strateško" pomemben je les, je posredno priznal tudi že omenjeni Zlatko Ficko v enem svojih prvih intervjujev po imenovanju za direktorja SiDG, ko je izjavil, da je dočakal "nebesa".

Insajderski viri iz Kočevja, kjer je sedež SiDG, sicer zatrjujejo, da se v SiDG ni prav veliko spremenilo s formalnim odhodom Zlatka Ficka, ki še vedno neformalno vleče vse niti gospodarjenja s to državno firmo, čeprav je na njegovo mesto prišel dotedanji prvi nadzornik Samo Mihelin, prej zaposlen kot pravnik na kmetijskem ministrstvu.

Glavni na SiDG pa vendarle ostaja Janez Zafran, ki je bil za usmerjanje proizvodnje prvi pomočnik Ficka, pred tem pa vodja sektorja za gozdarstvo na kmetijskem ministrstvu.

Zafran je bil hkrati še predsednik Sveta Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) v lani preteklem šestem mandatnem obdobju.

Z ZGS pa pridemo do naslednje pomembne figure v zgodbi o slovenskih državnih gozdovih - in to je Damjan Oražem, ki je predsednik Strokovnega sveta SiDG.

Plačilo strehe
Strehca je od Zavoda za gozdove dobila precejšnjo vsoto - brez javnega razpisa. In še pred izvedbo del.

Oražma so pod drobnogled sicer vzele nekatere institucije (KPK, Računsko sodišče), konkretne ugotovitve so sicer že bile, vendar doslej še nismo videli nobenih sankcij.

Zaposleni v anonimnih pismih opozarjajo, da denarja za kilometrine in službena vozila zaposlenih ni, premalo ga je za strokovno usposabljanje, stike s tujino, opremo na nekaterih področjih dela, za popolnitev kadra, pripravnike in zunanjo (študentsko) pomoč.

Zaposleni v anonimnih pismih opozarjajo, da denarja za kilometrine in službena vozila zaposlenih ni, premalo ga je za strokovno usposabljanje, stike s tujino, opremo na nekaterih področjih dela, za popolnitev kadra, pripravnike in zunanjo (študentsko) pomoč.

Na drugi strani je javnega denarja očitno dovolj za zaposlitve nekaterih Oražmu priljubljenih zaposlenih na vodstvenih delovnih mestih in nepotrebna zapravljanja za številne poravnave, za katere je zaslužen primarno Oražem sam.

Kot eden od primerov Oražmovega početja in zapravljanja davkoplačevalskega denarja v Portalu Plus izpostavljajo tudi zamenjavo strehe v zgradbi ZGS na Kočevskem.

Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da sta novembra 2017 ZGS (Damjan Oražem kot podpisnik) in Strehca, d.o.o. iz Novega mesta na osnovi javnega naročila kot izvajalec sklenila in podpisala dve pogodbi za zamenjavo strehe na objektu ZGS v Kočevski Reki 40.

Slika strehe
Mesto zamenjave strehe na Google Maps.

»Številke niso tako majhne: zaključek del po prvi pogodbi za zamenjavo strehe v vrednosti 33.775,49 evrov z DDV do 10.11.2017 (pogodba je bila podpisana šele 6.11.2017!) in zaključek del po drugi pogodbi za podeskanje podstrehe (mar se to običajno ne izvede pred zamenjavo strehe?) v vrednosti 7.259,00 evrov do 24.11.2017 (pogodba je bila podpisana šele 21.11.2017!!). Vsa dela so bila domnevno prevzeta, za kar zagotovo obstaja dokumentacija, v prvi polovici meseca decembra 2017. Plačili v celoti, po obeh pogodbah, sta bili s strani ZGS izvedeni 17. januarja 2018. Toda dela na objektu so se pričela šele v aprilu 2018 in v istem mesecu večinoma tudi zaključila,« opozarjajo v Portalu Plus.

V tem primeru je šlo za ponarejanje ter spreminjanje dejstev in dokumentacije ter neupravičeno predčasno izplačila 41.034,49 evrov, kar je v nasprotju z določili pogodbe.

V tem primeru je šlo za ponarejanje ter spreminjanje dejstev in dokumentacije ter neupravičeno predčasno izplačilo 41.034,49 evrov, kar je v nasprotju z določili pogodbe.

Pa ne le to; direktor ZGS Damjan Oražem je v Letnem poročilu ZGS za leto 2017 (40.887 EUR z odbitnim DDV) s podpisom potrdil, da so bila dela izvedena v celoti, kar pa seveda ne drži in gre za zlorabo javnega davkoplačevalskega denarja.

»Tu pa se zgodba še ne konča, pravzaprav se nadaljuje, kajti nedolgo pred menjavo strehe na zgradbi ZGS v Kočevski Reki, ki je bila plačana še pred realizacijo, je prišlo do podobnega 'projekta' tudi na stanovanjski hiši Katje Konečnik (glede na zemljiškoknjižni izpisek je 2/3 lastnica hiše na Roški cesti v Kočevju), ki je vodja kočevske območne enote ZGS. Tudi tam so zamenjali streho - in tudi tam je bila izvajalec Strehca, d.o.o.. Je to zgolj naključje?«, opozarja Portal Plus.

Damijan Oražem je na na članek napisal tudi svoj "popravek", ki je v bistvu prikaz nasprotnih dejstev.

Kljub temu da je obsežen, v smislu zakona pa tudi ne odgovarja na vse ključne navedbe v članku Portala Plus, ga objavljamo tukaj 

Delite članek