Slovenske organizacije v Avstriji opozorile na redukcijo »znanstvenega dela s slovanskimi jeziki na Koroškem«

Tri predstavniške organizacije Slovencev v Avstriji so na avstrijskega zveznega ministra za izobraževanje, znanost in raziskovanje Heinza Faßmanna poslale pismo glede stanja slovenščine na univerzitetnem nivoju. 

Skupno pismo so poslale: Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) ter Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS).

Ministra so tako opozorili na predvidene spremembe slavističnega študija na univerzah v Celovcu in Gradcu, ki po njihovemu mnenju vodijo k »sistematični redukciji znanstvenega dela s slovanskimi jeziki na Koroškem«.

Trenutno celovška univerza izvaja magistrski študij slavistike, a z letom 2020 naj bi ta program nadomestil skupni magistrski študij slavistike celovške in graške univerze. Ključna sprememba pa je v tem, »da se proste profesure na področju slavističnih literarnih ved 'skupno' zasedejo s polovičnim mestom v Celovcu in polovičnim v Gradcu«, so opozorili v pismu. 

Zato so prepričani, da je predlagana ureditev slavističnega študija, in s tem tudi slovenščine, nastala »na izključno tehnokratski osnovi, ne da bi pri tem upoštevali položaj na Koroškem in tudi ne obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.«

V pismu so tudi navedli, da je v zadnjih letih »prišlo do občutnega izboljšanja odnosa med večino in manjšino na Koroškem,« tako na zasebni, pravni kot politični ravni. A nameravana sprememba univerzitetnega študija bi to ogrozilo: »Če pa bi ravno ob 100-letnici koroškega plebiscita začeli okrniti vrh vede in raziskovanja slavistike na Koroškem, bi to bil hud in docela nerazumljiv udarec.« 

Pri tem so tudi opozorili, da so se koroški Slovenci »vedno razumeli kot most Koroške in Avstrije k slovanskemu svetu in to tudi v korist in v interesu Avstrije. S tem pa je povezano tudi razumljivo in upravičeno pričakovanje, da cenijo in spoštujejo ustanove Republike Avstrije slovenski jezik in kulturo.«

K temu sodi tudi Inštitut za slavistiko, ki deluje na celovški univerzi, kar je za vse tri organizacije »samoumevno in je zakoreninjeno že v samem imenu univerze«. Od leta 2004 ima celovška univerza namreč naziv »Alpen-Adria-Universität Klagenfurt« in označuje usmerjenost na področje med Alpami in Jadranskim morjem. 

Dalje so še zapisali, da mora biti za koroške Slovence »možno, da v svoji domovini, zvezni deželi Koroški, na univerzi opravijo slovanske študije, in to že samo zato, ker želi republika na vseh ravneh podpirati razvoj narodne skupnosti.« 

Opozorili so tudi, da bi lahko spremembe univerzitetnega programa ogrozile tudi spoštovanje avstrijske ustave, ki določa, da imajo koroški Slovenci pravico do lastnih srednjih šol: »Učitelji oziroma profesorji morajo za pouk slovenščine opraviti študij slavistike.

Nerazumljivo je, zakaj se ravno v zvezni deželi, v kateri se slovenščina poučuje v šolah in morajo učitelji opraviti študij slavistike, ta študij postavi pod vprašaj.«

Posledično NSKS, ZSO in SKS »jasno nasprotujemo temu, da se začenja s postopno odpravo slavistike na Univerzi v Celovcu.« ter pozivajo ministra, da nemudoma zaustavi te načrte »in jih zamenjate z ukrepi, ki služijo izgradnji in krepitvi Inštituta za slavistiko v Celovcu«.