REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju, slovenska politika pa podpira okupatorje in imperialiste

Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju, slovenska politika pa podpira okupatorje in imperialisteDan OF. Vir: Posnetek zaslona, X

Slovenija danes praznuje, 27. april je dan upora proti okupatorju.

Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan Osvobodilne fronte, se spominjamo dogodkov iz leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale.

Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke: Nemčijo, Italijo, Madžarsko – in Hrvaško.

Mnogi pozabljajo, da je tudi ustaška »Neodvisna država Hrvaška« oziroma NDH okupirala manjši del Slovenije ob današnji južni meji države oziroma ozemlje petih naselij v okolici Brežic.

Slovensko ljudstvo upravičeno praznuje svoj praznik, dan upora proti okupatorju, medtem pa slovenska politična elita – tako vlada kot parlamentarna opozicija – podpirata največje svetovne okupatorje in imperialiste.

Domoljubni prebivalci Slovenije so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperialistično fronto.

Iz desne strani političnega pola se ta dogodek redno zaničuje kot nepomemben in poudarja, da naj bi že ime omenjene fronte samo nakazovalo, da je bila usmerjena proti vsem »imperialistom«, torej tudi poznejšim zaveznikom partizanov, ne le proti okupatorjem in da se je šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF).

To je sicer res, a ne spremeni dejstva, da je bila OF domoljubna sila, ki je bila kljub vsem napakam temelj odpora proti okupatorju, ki ga takratne desne politične sile v Sloveniji, ki so pozneje sodelovale pri organizaciji domobranstva - niso bile sposobne narediti.

Ob tem ne smemo pozabiti, da so velike sile v tistem času res zasledovale svoje imperialistične cilje in je bilo zato ime »protiimperialistična« zelo primerno.

Predvsem Velika Britanija je tedaj v Evropi igrala – podobno kot danes – zelo mračno vlogo in je s svojimi potezami, zlasti glede politike v Čehoslovaški in Poljski v pomembni meri prispevala k nastanku druge svetovne vojne.

Kako je Hitler napadel Poljsko je na primer z zelo drugačnega zornega kota, kot je to običajno zapisano v slovenskih učbenikih zgodovine zelo dobro opisano tukaj.

Vidmarjeva vila
Vidmarjeva vila. Vir: Posnetek zaslona, X

Današnja težava ob tem prazniku je predvsem dejstvo, da slovenski politiki to izjemno uporništvo 27. aprila 1941 tudi danes poskušajo (precej nespretno) in zelo netočno interpretirati v luči sodobnega dogajanja.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je v svoji poslanici na primer zapisala, da je dan upora proti okupatorju eden od državnih praznikov, ki nas spominja na »težko pričakovano in zahtevno pot do samostojnosti.«

Ta po njenih navedbah predstavlja uresničitev dolgoletnih sanj naših prednikov o svobodi, »v kateri lahko danes živimo in ustvarjamo pod zastavo Republike Slovenije«. Ta dogodek naj nas tudi »opomni, da mir in svoboda nista samoumevna, temveč odgovornost vsake generacije.«

To je sicer res, a predsednica ob tem pozablja, da je Slovenija z vztrajno podporo širjenju zveze NATO proti mejam Rusije in nato še podporo kijevskemu režimu pomagala pri ustvarjanju nestabilnosti v svetu, kar ima tudi resne posledice za Slovenijo.

In predsednica države te politike ni niti z besedo obsodila. Nasprotno, zelo jo podpira.

Premier Robert Golob je medtem v svoji poslanici ob dnevu upora proti okupatorju prav tako opozoril na »nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje« in poskusi potvarjanja zgodovine.

Nataša Pirc Musar pred Alejo Angelov v Donbasu - žal samo virtualno...
Nataša Pirc Musar pred Alejo Angelov v Donbasu - žal samo virtualno... Vir fotomontaže: Posnetek zaslona, X

»Zato moramo ostati budni in zavezani resnici. Svoboda ne pomeni brezbrižnosti, temveč pomeni odgovornost. Demokracija pa zahteva, da se iz zgodovine učimo, in ne, da jo pozabimo,« je zapisal.

Če to prevedemo v razumljiv jezik zapisano pomeni, da bo Slovenija potem, ko je s kratkovidno zunanjo politiko, s slepim sledenjem ZDA pri poskusu destabilizacije Rusije preko najprej puča, nato pa napadov ukrajinske vojske na civilno prebivalstvo na vzhodu Ukrajine uspela sodelovati v sedaj že očitno izgubljeni vojni, sedaj prisiljena vlagati še ogromna sredstva za »obrambo«, ki bodo dodatno osiromašila slovensko družbo.

»Ob naraščajočih svetovnih napetostih se moramo zavedati pomena vsakdanje odgovornosti - besed, ki lahko gradijo ali rušijo, dejanj, ki lahko povezujejo ali razdvajajo,« je zapisal.

Zato moramo po njegovih besedah varnost razumeti kot skupno odgovornost.

Vlada po njegovih besedah pripravlja načrt, ki bo Slovenijo okrepil na treh temeljih: obrambi, družbeni varnosti in celostni družbeni odpornosti.

Če to prevedemo v razumljiv jezik zapisano pomeni, da bo Slovenija potem, ko je s kratkovidno zunanjo politiko, s slepim sledenjem ZDA pri poskusu destabilizacije Rusije preko najprej puča, nato pa napadov ukrajinske vojske na civilno prebivalstvo na vzhodu Ukrajine uspela sodelovati v sedaj že očitno izgubljeni vojni, sedaj prisiljena vlagati še ogromna sredstva za »obrambo«, ki bodo dodatno osiromašila slovensko družbo.

Za obrambo pred Rusijo, zaradi izmišljene »ruske grožnje«, namesto da bi s to državo sodelovala in posledično znižala lastne obrambne stroške s pomočjo varnostnih sporazumov, ki bi varnost opredelili kot »celovito« - ne pa kot varnost ene države na račun druge, kot to počne sedaj večina članic EU (z izjemo Slovaške in Madžarske).

NATO bi moral biti zato le obrambna zveza, ne pa mehanizem širjenja vojaškega vpliva in izzivanja nestabilnosti v svetu.

Šarec in Golob na Janševi poti
Šarec in Golob na Janševi poti. Vir: Posnetek zaslona, X

S tem, kar Slovenija, NATO in v zadnjem času evropske članice zahodnega vojaškega pakta (celo z vse manj podpore ZDA, ki so glede Ukrajine vrgle puško v koruzo) počnejo, pa Slovenija sodeluje prav pri tem, kar je v nasprotju z izročilom Osvobodilne ali Protiimperialistične fronte.

Slovenija danes deluje proti svobodi napadene ruske manjšine v Ukrajini. Slovenija, utemeljena na pravici do samoodločbe zanikuje pravico prebivalcev Krima in vzhoda Ukrajine do samoodločbe.

Slovenija z vojaškimi sredstvi, denarjem in diplomacijo podpira kijevski režim, ki je podaljšek režima, ki je prišel na oblast z nedemokratičnim, nasilnim in s strani zahodnih imperialistov režiranim državnim udarom.

Slovenija vztrajno podpira režim Vladimirja Zelenskega, ki je na volitvah zmagal z obljubami o pogajanjih, miru z Rusijo, nato pa obrnil ploščo, izdal voljo večine in državo popeljal v izgubljeno vojno.

Slovenija ne nazadnje podpira kijevski režim, v katerem imajo vse večjo vlogo neonacistične sile, ki so nasledniki klavcev, ki so v Rižarni in na Menini planini, v Mariboru in drugje ustrahovali in pobijali tudi Slovence.

Podpora, ki se opravičuje kot načelna je v resnici nenačelna, škodljiva in v nasprotju s temeljnimi določbami slovenske ustave.

Ob tem je zelo konkretna, izražena v slovenskem (s strani JLA, le v varovanje pridobljenim) orožjem, s katerim ukrajinski režim (zgoraj) že tri leta ubija Ruse.

To v Rusiji ne bo pozabljeno.

Slovenija ne nazadnje podpira kijevski režim, v katerem imajo vse večjo vlogo neonacistične sile, ki so nasledniki klavcev, ki so v Rižarni in na Menini planini, v Mariboru in drugje ustrahovali in pobijali tudi Slovence.

Kar se lepo vidi te dni, ko ruski droni v Ukrajini uničujejo slovenske tanke M-55S, s križi na oklepih, ki jih je Slovenska vojska darovala režimu Zelenskega, ki vlada brez volitev in brez demokratičnega mandata ljudstva.

Slovenija ob tem podpira tudi ameriške in evropske poskuse izolacije Kitajske, ki se zavzema za osvoboditev številnih narodov sveta izpod imperialističnega jarma zahodnih imperialistov.

Slovenija prepoveduje dostop do svojega trga nekaterim kitajskim tehnološkim podjetjem (Huawei), podpira ameriško usmerjanje proti Kitajski, na zahodnem Bakanu pa podpira nenačelne politike, ki z arbitrarnim žongliranjem med načeloma spoštovanja integritete držav in pravico do samoodločbe krepijo le nekatere države in narode - na račun drugih.

Vse to pa na dolgi rok povzroča nove napetosti tudi v Evropi in neposredni soseščini Slovenije.

Skoraj vse, kar slovenski politiki na področju zunanje in varnostna politike danes počnejo, je zato popolno zanikanje idej Osvobodilne fronte.  

Slovensko ljudstvo tako upravičeno praznuje svoj praznik, dan upora proti okupatorju, medtem pa slovenska politična elita – tako vlada kot parlamentarna opozicija – podpirata največje svetovne okupatorje in imperialiste.

In to na domači ravni in v mednarodnih institucijah – tudi v VS OZN, Evropskem parlamentu in Evropski komisiji.

Skoraj vse, kar slovenski politiki na področju zunanje in varnostna politike danes počnejo, je zato popolno zanikanje idej Osvobodilne fronte.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek