Slovenija jutri začenja izvajati arbitražno razsodbo

Šest mesecev po tistem, ko je arbitražno sodišče objavilo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško, bo Ljubljana v soboto začela z njeno implementacijo. Zagreb medtem razsodbo še naprej zavrača in je ne namerava izvajati.

Implementacija arbitražne razsodbe se bo začela 30. decembra, je v sredo potrdil premier Miro Cerar. Povedal je, da je vlada sprejela vse potrebne akte ter jih predlagala državnemu zboru, da je pripravil potrebno zakonodajo za implementacijo.

Po Cerarjevih besedah je implementacija arbitražne razsodbe mednarodna obveznost Slovenije in Hrvaške in ne nekaj, o čemer bi se lahko odločali, ali bomo udejanjili ali ne.

Arbitražno sodišče je 29. junija - sedem let in pol po podpisu arbitražnega sporazuma med tedanjima premierjema Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor - objavilo odločitev o meji med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in na morju.

Glede kopenske meje je sodišče ugotovilo, da sta državi doslej že določili prek 90 odstotkov meje. Na teh območjih sta državi določili, da mejo predstavljajo meje katastrskih občin, ki se ne prekrivajo. Temu načelu je sodišče večinoma sledilo tudi na več kot 20 spornih območjih.

Na novo pa je sodišče določilo mejo na morju. Presodilo je, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem.

Delo sodišča se je z objavo razsodbe končalo, državi pa sta imeli v skladu z arbitražnim sporazumom pol leta časa, da ukreneta vse potrebno za izvajanje odločbe.

Slovenija je nemudoma sprožila priprave za implementacijo, medtem ko je Hrvaška, ki se je iz arbitraže umaknila sredi leta 2015 po izbruhu afere s prisluhi slovenskemu arbitru in agentki, vztrajala, da je odločitev ne zavezuje.

V Zagrebu trdijo, da je bil arbitražni postopek kontaminiran, pri tej trditvi pa vztrajajo, čeprav je arbitražno sodišče junija 2016 odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz njega.

DZ je konec novembra sprejel paket štirih zakonskih predlogov za implementacijo arbitražne razsodbe. Gre za zakone o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, o zemljiški knjigi, o morskem ribištvu ter t. i. interventni zakon.

Zakon o evidentiranju državne meje je podlaga za vse ostale zakone iz t. i. implementacijskega svežnja, njegov cilj pa je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije.

Zakon o zemljiški knjigi prinaša predvsem novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom.

Zakon o morskem ribištvu omogoča izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, saj bodo slovenski ribiči v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe z uveljavitvijo arbitražne razsodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.

Interventni zakon pa v prvi vrsti ureja pravice ljudi, pri čemer je njegov namen ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.

Vlada je 21. decembra potrdila še zemljevide o meji, kot jo je določilo arbitražno sodišče, in naložila evidentiranje meje.

Sprejela je tudi štiri uredbe s področja ribištva; tri s področja izvajanja ribiške politike EU, eno pa za zagotavljanje financiranja pravne pomoči ribičem, če bodo pri delu slučajno žrtev hrvaških organov. Omenjene uredbe bodo začele veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, torej predvidoma v soboto.

Predstavniki vlade so v tem času večkrat obiskali prebivalce obmejnih območij in ribiče, ki jih arbitražna razsodba neposredno zadeva, da bi jim pojasnili njihove pravice po novi zakonodaji.

Slovenija pred začetkom implementacije razsodbe poudarja, da si bo prizadevala preprečiti morebitne incidente ob meji, zlasti na morju. Premier Cerar je v sredo dejal, da Slovenija ni in ne bo spodbujala incidentov ob meji in enako pričakuje od Hrvaške. "Če bo mejna črta spoštovana, incidentov ni pričakovati," je dejal.

plenkovic.jpg

Da se bo izogibala incidentom, sicer zatrjuje tudi Hrvaška, njen premier Andrej Plenković pa je prejšnji teden ob obisku slovenskega kolega v Zagrebu dejal, da bo 29. december zanje dan kot vsak drugi. Hrvaška bi rada vprašanje meje znova reševala bilateralno.

Tik pred začetkom izvajanja razsodbe je Zagreb v Ljubljano poslal tudi diplomatsko noto, s katero je Slovenijo pozval, naj se vzdrži enostranskih potez. Savudrijskim ribičem pa so hrvaške oblasti svetovale, naj še naprej lovijo do sredinske črte v Piranskem zalivu, ter jim obljubile zaščito.

Slovenska vlada je medtem že napovedala, da bo Hrvaško, če bo tudi po 29. decembru vztrajala pri zavračanju arbitraže, označila za kršiteljico mednarodnega prava in prava EU. Razmišlja tudi o vložitvi tožbe na Sodišče EU, kar bi se lahko po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca, zgodilo že spomladi.

Ljubljana pričakuje, da bo Evropska komisija tudi v prihodnje dosledno vztrajala pri podpori implementacije arbitražne odločbe. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je nalogo posredovanja za implementacijo poveril prvemu podpredsedniku Fransu Timmermansu. Ta naj bi po navedbah premierja Cerarja v začetku leta 2018 predstavil svoje videnje poti, po kateri bi prišli do implementacije.