REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slabo za gospodarstvo: Slovenska zavrnitev srbskega veleposlanika bi se lahko končala z recipročno potezo

Slabo za gospodarstvo: Slovenska zavrnitev srbskega veleposlanika bi se lahko končala z recipročno potezoNikoli ne bomo priznali Kosovo, opozarja Aleksandar Vučić. Vir: Posnetek zaslona, X
Đorđević je trenutno v. d. direktorja pošte Srbija, kot član vladajoče Srbske napredne stranke.

Zavrnitev podelitve agremaja kandidatu za srbskega veleposlanika v Sloveniji Zoranu Đorđeviću je prišla v najslabšem možnem času – sredi srbske politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami.

Slovenija naj ne bi podelila agremaja kandidatu Srbije za veleposlanika, je poročal časnik Delo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je komentiral poročanje časnika, da bodo počakali na uradne razloge za odločitev Ljubljane, preden se bo odzval.

Načelno v slovenski diplomaciji velja, da podelitev agremaja sledi od šest do osem tednov od zaprosila, če seveda ne obstajajo zadržki za njegovo izdajo.

To ugotavljajo pristojne institucije, od zunanjega ministrstva, policije, pravosodnih organov do Slovenske obveščevalno-varnostne službe.

Ena od njih je po informacijah Dela glede Đorđevića izrazila formalni zadržek.

Đorđević je trenutno v. d. direktorja pošte Srbija, kot član vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) pa je v preteklosti med drugim opravljal funkciji ministra za obrambo in ministra za delo.

V Srbiji zavrnitev Đorđevića očitno razumejo kot udarec zoper Aleksandra Vučića in pomoč opoziciji, s tem pa posredno tudi kot vmešavanje v notranje zadeve države.

Srbski predsednik je dejal, da se bo Srbija odzvala, ko bo prejela uradne razloge, zakaj Slovenija ni podelila agremaja kandidatu Srbije za veleposlanika Zoranu Đorđeviću.

Zavrnitev podelitve agremaja kandidatu za srbskega veleposlanika v Sloveniji Zorana Đorđevića je prišla v najslabšem možnem času – sredi srbske politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami.

Vučić je še dejal, da so mu nekatere varnostne službe povedale, da naj bi imel srbski poslovnež Dragan Šolak, ki je preko zelo zadolžene skupine United tudi lastnik portala N1 in operaterja Telemach, vpliv na odločevalce v Sloveniji.

»Zdi se mi nemogoče, da bi lahko en tajkun politično vplival na resne politične odločevalce. Možno je, da obstaja drug razlog,« je dodal Vučić ob robu obiska vojaškega letališča v Batajnici, kjer si je ogledal številno novo oborožitev srbske vojske.

Zadnje nakupe helikopterjev je Srbija opravila na Cipru, kamor je tudi izvozila svoje havbice in raketomete in s tem »pokrila« več kot polovico cene nakupov enajstih helikopterjev Mi-35.

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je kasneje potrdil, da Srbija ni dobila odgovora iz Ljubljane glede agremaja za Đorđevića, in izrazil prepričanje, da je nekorektno, da se o takšni zadevi govori v medijih in na novinarskih konferencah.

V skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih država sprejemnica, torej Slovenija, ni dolžna državi pošiljateljici pojasniti razlogov za zavrnitev privoljenja.

Kot zavrnitev kandidata se v uveljavljeni diplomatski praksi šteje, če država agremaja ne izda v devetdesetih dneh od zaprosila.

Nekateri v Srbiji, zlasti tisti, ki so naklonjeni opoziciji, potezo Slovenije pozdravljajo.

Toda v mednarodnih odnosih velja tudi načelo reciprocitete.

Neprijazne in neobrazložene poteze ene države praviloma naletijo na podoben odziv druge države. V praksi to pomeni, da bi tudi slovenska vlada lahko ob naslednjem poskusu menjave veleposlanika v Srbiji naletela na podobne težave.

Posledično bi lahko ostala brez veleposlanika v Srbiji, ki je za Slovenijo pomembna tudi kot trg, na katerem so z neposrednimi investicijami ali preko izvoza blaga prisotna tudi številna slovenska podjetja.

Najbogatejši slovenski podjetnik Igor Lah je na primer velik del svojih dohodkov povečal ne le s pomočjo steklarne Hrastnik, pač pa prav preko nakupa steklarne v Paraćinu, kjer steklarna za pol cene dobi enake usluge visoko kvalitetnih delavcev, kot bi jih v Sloveniji.

Ob tem pa lahko dolgoročno računa še na bistveno nižje cene energije, ki jo Srbija dobiva iz Rusije, čemur se je Slovenija kratkovidno odrekla.

Ob tem si Slovenija želi tudi poglobljenega energetskega sodelovanja s Srbijo.

Slovenija je za Srbijo sicer pomembna zaradi podpore pri vstopu v EU, a ker gre za zelo oddaljen cilj, ta ne bo v veliki meri vplival na odločitve aktualne ali prihodnje srbske vlade. Še posebej zato, ker število podpornikov vstopa v Evropsko unijo v Srbiji zaradi težav EU in nenačelnih pritiskov na Srbijo v primeru Kosova vztrajno pada.

Da je Srbija kljub podpori članic EU, ki jo potrebuje pripravljena braniti svoje nacionalne interese pa kaže tudi odločitev, da kot nezaželeno osebo razglasi hrvaškega diplomata, ki naj bi poskušal novačiti srbske državljane za opravljanje obveščevalne dejavnosti za račun Hrvaške.

Slovenska poteza se tako zdi kot usklajena s hrvaškim delovanjem, to pa lahko Sloveniji v Srbiji zgolj škodi.

Vse to so lahko nove, slabe novice za slovensko gospodarstvo in državni proračun Slovenije, ki očitno več ni sposoben niti usklajevanja socialnih transferjev z inflacijo, saj je DZ pravkar (na tehnično sporen način) potrdil le 70-odstotno usklajevanje.*

*DOPOLNILO: Poslanci so v petek ob potrjevanju proračunskih dokumentov po zapletu z glasovalnimi napravami, ki naj bi delovale nepravilno vendarle sprejeli amandma, ki je omogočil 100-odstotno usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo. Pri tem je opozicija lasten amandma obstruirala, koalicija pa ga je nepričakovano - potrdila. Vendar tudi ta neverjeten in po svoje absurden zaplet jasno kaže, kako zelo državi zmanjkuje denarja na vseh ravneh, kar je pričakovana posledica predvsem napačnih zunanjepolitičnih usmeritev države, na kar smo že od začetka opozarjali.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek