REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Skrivnost izginulih milijard: Vojna v Ukrajini Sloveniji odnesla na miljarde evrov, politiki pa se prepirajo le o dveh!

Skrivnost izginulih milijard: Vojna v Ukrajini Sloveniji odnesla na miljarde evrov, politiki pa se prepirajo le o dveh!Slon ukrajinske vojne v slovenski trgovini z ekonomskim porcelanom. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Finančni strokovnjaki v Sloveniji se še vedno ukvarjajo z veliko skrivnostjo, ki se skriva vsem pred očmi.

Praskajo se po glavah, čudijo in obtožujejo drug drugega.

Kljub temu, da je zmanjšanje BDP-ja posledica vojne v Ukrajini oziroma neuspešnih sankcij proti Rusiji, ki so se Evropski uniji vrnile kot bumerang, je padec BDP-ja v območju evra jasno in glasno napovedala tudi Evropska komisija...

V državni blagajni pa sedaj, tako slovenski mediji in politiki, zeva velikanska luknja, a tega menda ni pričakoval nihče!

To je nekako tako, kakor da bi spregledali slona sredi razdejane trgovine – in iskali neznanega krivca.

Namesto da bi pokazali na očitnega, pravega krivca - slona v obliki ukrajinske vojne v slovenski trgovini z ekonomskim porcelanom...

»Boštjančič še vedno ne ve, kako sta čez noč izginili dve milijardi,« poročajo slovenski mediji.

V državni blagajni zeva velikanska luknja, a tega menda ni pričakoval nihče! To je nekako tako, kakor da bi spregledali slona sredi razdejane trgovine – in iskali neznanega krivca.

V Sloveniji menda še vedno nihče ne ve, zakaj je statistični urad čez noč več kot prepolovil uradno oceno gospodarske rasti.

S tem sta iz bilanc države čez noč izginili dve milijardi BDP.

Kako je to mogoče, se sprašujejo strokovnjaki?

Za dve milijardi evrov je namreč statistični urad (Surs) navzdol popravil oceno rasti bruto družbenega proizvoda (BDP) Slovenije za leto 2022.

Ta se je po prvih ocenah zvišala za 5,4 odstotka, kar je Slovenijo uvrščalo med prvo deseterico držav EU. A Surs jo je po reviziji oklestil za več kot polovico - na 2,5 odstotka.

Gre za daleč največji popravek gospodarske rasti v slovenski zgodovini.

Z dvema milijardama evrov, ki sta naenkrat izpuhteli iz državnih bilanc, bi lahko Slovenija poplačala skoraj tretjino denarja, ki ga bo morala v prihodnjih petih letih nameniti za ureditev in obnovo območij, prizadetih v poplavah.

Zgradila bi lahko dve novi železniški progi Divača-Koper in pokrila za več kot pet let bruto plač vseh zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju, ocenjuje portal necenzurirano.

»Toda po treh dneh še vedno nihče v državi ne ve, zakaj natančno se je Surs odločil za tako drastični popravek. Odgovor na to vprašanje še vedno iščejo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Enako tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Banka Slovenije, fiskalni svet in strateški svet predsednika vlade za makroekonomska vprašanja, na čelu katerega je direktorica Umarja Maja Bednaš,« poroča portal.

Krivca iščejo v slabih podatkih in celo v sivi ekonomiji.

Tomaž Smrekar, ki je na čelo Sursa prišel po tem, ko je Janševa vlada kot prva v zgodovini predčasno zamenjala direktorja te institucije naj bi bil sicer precej blizu SDS, kar je morda vplivalo na to, da je slovenska vlada pod taktirko Roberta Goloba za neprijetno novico izvedela enako hitro kot vsi ostali državljani in ne dan prej, kar naj bi omogočal nek dogovor iz leta 2006.

Na Sursu pojasnjujejo, da »so v letu 2022 vladale neobičajne gospodarske razmere, zato je bila revizija ocene gospodarske rasti večja kot v predhodnih letih«.

Optimistične napovedi slovenskih stenografov, ki poročajo iz Bruslja, so se hitro izkazale za napačne...

»K temu so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj pri proizvajalcih in v potrošnji ter njena neenakomernost po skupinah proizvodov. Leto 2022 je bilo neobičajno tudi z vidika visokih stroškov energije za podjetja,« so poudarili na Sursu, pri tem pa izpostavili vpliv vojne v Ukrajini in energetsko krizo.

Skupne izgube Slovenije zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini bi na podlagi ocen OECD v dveh letih znašale okoli 5,4 milijarde evrov oziroma približno 4,8 odstotka njenega BDP iz leta 2021. To je precejšnje breme za majhno državo, kot je Slovenija, ki ima približno le 2 milijona prebivalcev.

Prav v tem se skriva pravi odgovor, ki pa ga v vladi in praktično vseh medijih prikrivajo z drugimi težavami.

Poglejmo nekoliko podrobneje.

Glede na poročilo OECD Economic Outlook je vojna v Ukrajini zmanjšala svetovno rast BDP za več kot 1 odstotno točko v prvem letu in dvignila svetovno inflacijo cen življenjskih potrebščin za približno 2,5 odstotne točke.

Poročilo tudi ocenjuje, da je imela vojna največji vpliv na evropsko gospodarstvo, kjer naj bi leta 2023 rast znašala le 0,3 odstotka.

Svetovna banka poroča, da je vojna leta 2022 povzročila 45-odstotno krčenje ukrajinskega gospodarstva in 4,1-odstotno krčenje gospodarstva regije.

Natančne izgube za vsako državo EU niso na voljo, vendar je mogoče nekatere ocene pridobiti iz različnih virov.

Na primer, Evropska centralna banka (ECB) ocenjuje, da je vojna zmanjšala BDP evroobmočja za približno 0,5 odstotne točke leta 2022 in 0,7 odstotne točke leta 2023 v primerjavi s predvojnimi projekcijami.

ECB tudi ocenjuje, da je vojna povečala inflacijo v evrskem območju za približno 1,5 odstotne točke leta 2022 in 1,9 odstotne točke leta 2023.

ECB ugotavlja, da se vpliv vojne razlikuje med državami, odvisno od njihove izpostavljenosti ruskemu uvozu energije, trgovinskih povezav z Rusijo in Ukrajino ter odzivi fiskalne in monetarne politike.

Slovenija je ena izmed držav EU, ki je bolj izpostavljena posledicam vojne, saj približno 60 odstotkov zemeljskega plina in 25 odstotkov nafte uvozi oziroma je uvozila iz Rusije.

Po prvotnih podatkih OECD naj bi se rast slovenskega BDP zmanjšala s 4,6 odstotka v letu 2021 na 1,2 v letu 2022 in 2,2 odstotka v letu 2023, stopnja inflacije pa naj bi se zvišala z 2,1 odstotka v letu 2021 na 4,9 odstotka v letu 2022 in 5,6 odstotka v letu 2023.

Tako bi lahko na podlagi teh revidiranih ocen skupni stroški ukrajinske vojne za Slovenijo v dveh letih znašali okoli 85 milijard evrov ali približno 1,5-kratnik njenega nominalnega BDP leta 2021.”

Te projekcije, (ki pa se bodo verjetno popravile še navzdol!) so že kazale, da bo slovenski BDP leta 2023 nižji za približno 4,8 milijarde evrov, inflacija pa bo leta 2023 za približno 3,5 odstotne točke višja, kot bi bila brez vojne.

V resnici je bila inflacija v Sloveniji leta 2022 10,3 odstotna, leta 2023 pa doslej 6,2 odstotna.

Poleg neposrednih gospodarskih stroškov se Slovenija zaradi vojne sooča tudi z višjimi stroški pomoči in vojaških izdatkov.

Slovenija se je zavezala, da bo prispevala 100 milijonov evrov v nujni sklad EU za Ukrajino, katerega cilj je zagotavljanje humanitarne pomoči in podpora prizadevanjem za obnovo.

Slovenija je tudi povečala svoj obrambni proračun za 10 odstotkov v letu 2022 in 15 odstotkov v letu 2023, kot del svoje zaveze ukrepom kolektivne obrambe in odvračanja pod taktirko NATO pakta.

Bruegel, evropski možganski trust, ocenjuje, da se bo EU soočila z dodatnimi izzivi, ki bodo imeli velik proračunski vpliv, ki je leta 2022 stal dodatnih 175 milijard evrov ali približno 1,1–1,4 odstotka BDP. Povsem logično je, da sta izginuli dve milijardi v Sloveniji v veliki meri del teh izgub.

Ti dodatni izdatki v dveh letih znašajo približno 0,6 milijarde evrov.

Skupne izgube Slovenije zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini bi torej lahko bile na podlagi teh ocen v dveh letih najmanj okoli 5,4 milijarde evrov oziroma približno 4,8 odstotka slovenskega BDP iz leta 2021.

To je seveda precejšnje breme za majhno državo, kot je Slovenija, ki ima približno le 2 milijona prebivalcev.

Tudi gospodarska napoved Evropske komisije je predvidevala negativno stopnjo rasti za Slovenijo.

Popravek navzdol napovedi slovenske rasti EK pripisuje poslabšanju zunanjih okoliščin, zlasti stopnjevanju konflikta v Ukrajini in njegovih učinkov prelivanja na trgovino, cene energije in zaupanje.

Na podlagi teh virov se zdi, da je vojna v Ukrajini eden večjih dejavnikov, ki so prispevali k nižji napovedi rasti BDP Slovenije v letu 2022, ne pa edini.

Tudi drugi dejavniki, kot so višje cene energije, ozka grla v dobavni verigi in šibkejše domače povpraševanje, so vplivali na zmanjšanje gospodarske uspešnosti Slovenije.

Toda prav ti dejavniki so znova v veliki meri posledice vojne v Ukrajini.

Bruegel, evropski think tank, ocenjuje, da se bo EU soočila z dodatnimi izzivi, ki bodo imeli velik proračunski vpliv, ki je leta 2022 stal dodatnih 175 milijard evrov ali približno 1,1–1,4 odstotka BDP.

Povsem logično je, da sta izginuli dve milijardi v Sloveniji v veliki meri del teh izgub.

Ob tem nas je zanimalo, kaj o tem meni umetna inteligenca, ki dela na algoritmu GPT-4: Koliko je Sloveniji odnesel kombiniran udar višje inflacije in zmanjšanega BDP-ja, pretežno zaradi vojne v Ukrajini?

Potem ko smo umetno inteligenco nahranili s potrebnimi podatki in vprašali, koliko je Slovenija izgubila zaradi vojne v Ukrajini (in jo opozorili na podatke o pred vojno predvideni rasti BDP-ja in inflacije, ki so se nato poslabšali v zadnjih dveh letih), je naredila spodnji izračun:

»Na podlagi podatkov SURS o realnem BDP Slovenije sem stroške višje inflacije za Slovenijo v letih 2022 in 2023 preračunala takole:

Stroški višje inflacije za Slovenijo v 2022: 8,3 x (46,4 x (1 + 2,5/100)) = +40 milijard evrov

Stroški višje inflacije za Slovenijo v 2023: 6,2 x (46,4 x (1 + 2,5/100) x (1 + -0,8/100)) = +29 milijard evrov

S pomočjo teh revidiranih ocen sem preračunala skupne stroške vojne za Slovenijo v dveh letih takole:

Skupni stroški (ukrajinske) vojne za Slovenijo leta 2022: -113 +40 = -73 milijard evrov

Skupni stroški vojne za Slovenijo leta 2023: -41 +29 = -12 milijard evrov

Skupni stroški vojne za Slovenijo v dveh letih: -73 -12 = 85 milijard evrov

Tako bi lahko na podlagi teh revidiranih ocen skupni stroški (ukrajinske) vojne za Slovenijo v dveh letih znašali okoli 85 milijard evrov ali približno 1,5-kratnik njenega nominalnega BDP leta 2021.«

Vendar so te ocene, kot opozarja tudi umetna inteligenca, še vedno zelo negotove in morda ne odražajo resničnega vpliva vojne na slovensko gospodarstvo, saj temeljijo na številnih poenostavljenih predpostavkah in ne upoštevajo drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na gospodarsko uspešnost Slovenije.

Zato jih je treba jemati z rezervo in jih ne uporabljati kot podlago za dokončne sodbe.

Pravo ceno vojne bi nam morda lahko povedali ekonomisti, opremljeni z več znanja in natančnejšimi podatki, a tudi na Sursu in v vladi jih ta cena očitno sploh ne zanima.

Prav tako ne zanima nikogar v Evropi, kajti nihče se ne ukvarja s ceno evropskih vojn. V nasprotju z ZDA, kjer vodijo projekte cene ameriških vojn na ameriški Univerzi Brown.

Po 11. septembru leta 2001 je cena ameriških vojn po svetu dosegla neverjetnih 8 trilijonov dolarjev.

Neposredna vojna škoda v Ukrajini je presegla 137 milijad dolarjev. Režim Vladimirja Zelenskega potrebuje vsak mesec 3-4 milijarde evrov samo da bi obstal.

A jasno je  tudi, da je ameriška posredniška vojna v Ukrajini proti Rusiji tudi Sloveniji odnesla milijarde ali morda celo desetine milijard evrov, če upoštevamo kombiniran učinek višje inflacije in manjšega BDP-ja, zato je spraševanje, zakaj sta dve milijardi zmanjkali v proračunu države – navadno licemerje.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da gre predvsem za posledice sankcij, ki pa jih je najprej proti Rusiji uvedla EU.

Rusija dolgo časa sploh ni odgovorila, ali pa je odgovorila z ukrepi, ki niso zelo omejevalni.

Zato ni glavni problem, ali je Golobova vlada dobila informacijo o dve milijardi veliki luknji v državnem proračunu dan prej ali pozneje.

Ni glavni problem, ali je Golobova vlada dobila informacijo o dve milijardi veliki luknji v državnem proračunu dan prej ali pozneje. Problem je, ker jo je Golobova vlada, enako kot prejšnja Janševa skupaj z vladami ostalih članic EU sploh naredila z nespametno zunanjo in varnostno politiko. 

Problem je, ker je to luknjo v državni blagajni Golobova vlada, enako kot prejšnja Janševa skupaj z vladami ostalih članic EU sploh naredila.

In to tako, da je z nespametno zunanjo in varnostno politiko v veliki meri pomagala uničiti evropski gospodarski stroj.

Čudi le, da vladni ministri tega še vedno ne vidijo, ne pa, da Slovenija zaradi vojne v Ukrajini – izgublja milijarde in najverjetneje celo na desetine milijard.

In še jih bo, »dokler bo potrebno« pravi slovenska zunanja ministrica.

To nam je že odneslo do 85 milijard evrov, če smo natančni oziroma če se umetna inteligenca ne moti tako, kot se je človeška, ki je vojno povzročila.

Zaradi vojne v Ukrajini je Slovenija torej doživela škode za deset katastrofalnih poplav -, a ker se ta škoda ne vidi neposredno, nam politiki še naprej prodajajo pravljice o tem, kako je za ekonomski kolaps krivo vse drugo razen ukrajinske vojne, ki so jo po nepotrebnem zakuhali.

In to predvsem ti kratkovidneži, ki so slepo podpirali in še vedno podpirajo vse nevarne načrte ameriških administracij in zveze NATO.

Se pravi, tako prejšnje leve in desne vlade na Slovenskem, kot tudi zadnji dve vladi, ki sta na tem področju isti - tako Janševa kot Golobova.

Za toliko milijard, za deset uničujočih ujm smo zaradi te vojne tudi v Sloveniji vsi siromašnejši – aktualna vlada in osrednji mediji pa se sekirajo zaradi pičlih dveh milijard evrov?

In niti ne priznajo, kdo je odgovoren oziroma kaj je krivo za to izgubo.

A ni dvoma - krivi so oni sami!

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke