sreda, 04. december 2024 leto 29 / št. 339
Skrivnost izginulih milijard: Vojna v Ukrajini Sloveniji odnesla na miljarde evrov, politiki pa se prepirajo le o dveh!
Finančni strokovnjaki v Sloveniji se še vedno ukvarjajo z veliko skrivnostjo, ki se skriva vsem pred očmi.
Praskajo se po glavah, čudijo in obtožujejo drug drugega.
Kljub temu, da je zmanjšanje BDP-ja posledica vojne v Ukrajini oziroma neuspešnih sankcij proti Rusiji, ki so se Evropski uniji vrnile kot bumerang, je padec BDP-ja v območju evra jasno in glasno napovedala tudi Evropska komisija...
The EU Commission has revised its forecast for the Eurozone's 2023 GDP growth from 1.1% to 0.8%. That’s even less than the IMF’s 2023 GDP projection for Russia, which is at 1.5%. The EU’s ill-advised war with Russia is costing the EU an arm and a leg.https://t.co/dUj8K3hglf
— Steve Hanke (@steve_hanke) September 13, 2023
V državni blagajni pa sedaj, tako slovenski mediji in politiki, zeva velikanska luknja, a tega menda ni pričakoval nihče!
To je nekako tako, kakor da bi spregledali slona sredi razdejane trgovine – in iskali neznanega krivca.
Namesto da bi pokazali na očitnega, pravega krivca - slona v obliki ukrajinske vojne v slovenski trgovini z ekonomskim porcelanom...
Srečanje s proračunsko realnostjo. Država se bo morala za normalno delovanje zadolžiti za dobri dve milijardi evrov. Piše: @janez_tomazic. https://t.co/06H36drkXR
— Delo (@Delo) September 28, 2023
»Boštjančič še vedno ne ve, kako sta čez noč izginili dve milijardi,« poročajo slovenski mediji.
V Sloveniji menda še vedno nihče ne ve, zakaj je statistični urad čez noč več kot prepolovil uradno oceno gospodarske rasti.
S tem sta iz bilanc države čez noč izginili dve milijardi BDP.
Kako je to mogoče, se sprašujejo strokovnjaki?
Za dve milijardi evrov je namreč statistični urad (Surs) navzdol popravil oceno rasti bruto družbenega proizvoda (BDP) Slovenije za leto 2022.
Ta se je po prvih ocenah zvišala za 5,4 odstotka, kar je Slovenijo uvrščalo med prvo deseterico držav EU. A Surs jo je po reviziji oklestil za več kot polovico - na 2,5 odstotka.
Gre za daleč največji popravek gospodarske rasti v slovenski zgodovini.
Zrela demokracija ob reviziji BDP: Sedaj imamo boljše podatke. Uskladimo politiko!
— Tilen Rupar (@TilenRupar) September 27, 2023
Slovenija ob reviziji BDP:
Direktor mora letet!#SURS @vladaRS @StatSlovenija
Z dvema milijardama evrov, ki sta naenkrat izpuhteli iz državnih bilanc, bi lahko Slovenija poplačala skoraj tretjino denarja, ki ga bo morala v prihodnjih petih letih nameniti za ureditev in obnovo območij, prizadetih v poplavah.
Zgradila bi lahko dve novi železniški progi Divača-Koper in pokrila za več kot pet let bruto plač vseh zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju, ocenjuje portal necenzurirano.
»Toda po treh dneh še vedno nihče v državi ne ve, zakaj natančno se je Surs odločil za tako drastični popravek. Odgovor na to vprašanje še vedno iščejo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Enako tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Banka Slovenije, fiskalni svet in strateški svet predsednika vlade za makroekonomska vprašanja, na čelu katerega je direktorica Umarja Maja Bednaš,« poroča portal.
.@StatSlovenija je opravil revizijo četrtletnih podatkov o rasti BDP za obdobje od leta 2018 do letošnjega prvega polletja in tako kot pri konec avgusta objavljenem popravku letne ocene največ odstopanj ugotovil pri podatkih za leto 2022.https://t.co/7werpoVLXJ
— N1 Slovenija (@n1slovenija) September 29, 2023
Krivca iščejo v slabih podatkih in celo v sivi ekonomiji.
Tomaž Smrekar, ki je na čelo Sursa prišel po tem, ko je Janševa vlada kot prva v zgodovini predčasno zamenjala direktorja te institucije naj bi bil sicer precej blizu SDS, kar je morda vplivalo na to, da je slovenska vlada pod taktirko Roberta Goloba za neprijetno novico izvedela enako hitro kot vsi ostali državljani in ne dan prej, kar naj bi omogočal nek dogovor iz leta 2006.
SURS oz. Smrekar je napovedal preiskavo metod in virov za izračunavanje bdp-ja. Če ga zamenjajo pred koncem preiskave,potem je jasno, da skrivajo lažnivca.
— Schallabweiser (@Schall_abweiser) September 29, 2023
Tisto, o "neupoštevanju" vpliva inflacije težko verjamem, ker se pri nas inflacija računa z virom trgovinskih skenerjev kod
Na Sursu pojasnjujejo, da »so v letu 2022 vladale neobičajne gospodarske razmere, zato je bila revizija ocene gospodarske rasti večja kot v predhodnih letih«.
Optimistične napovedi slovenskih stenografov, ki poročajo iz Bruslja, so se hitro izkazale za napačne...
EK je kljub vztrajnim tveganjem, kot je vojna v Ukrajini, zvišala napoved gibanja BDP za letos in prihodnje leto. Cene energije se hitro znižujejo, a jedrna inflacija ostaja visoka. Strožji pogoji za financiranje. Slovenija s šibkejšo rastjo kot lani. https://t.co/qZBUu3aJgc
— Peter Žerjavič (@PeterZerjavicEU) May 15, 2023
»K temu so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj pri proizvajalcih in v potrošnji ter njena neenakomernost po skupinah proizvodov. Leto 2022 je bilo neobičajno tudi z vidika visokih stroškov energije za podjetja,« so poudarili na Sursu, pri tem pa izpostavili vpliv vojne v Ukrajini in energetsko krizo.
Prav v tem se skriva pravi odgovor, ki pa ga v vladi in praktično vseh medijih prikrivajo z drugimi težavami.
Poglejmo nekoliko podrobneje.
Glede na poročilo OECD Economic Outlook je vojna v Ukrajini zmanjšala svetovno rast BDP za več kot 1 odstotno točko v prvem letu in dvignila svetovno inflacijo cen življenjskih potrebščin za približno 2,5 odstotne točke.
Poročilo tudi ocenjuje, da je imela vojna največji vpliv na evropsko gospodarstvo, kjer naj bi leta 2023 rast znašala le 0,3 odstotka.
Slovenija bo predkrizno raven BDP dosegla že na začetku prihodnjega leta. https://t.co/Km0HVk4UYH
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) June 16, 2021
Svetovna banka poroča, da je vojna leta 2022 povzročila 45-odstotno krčenje ukrajinskega gospodarstva in 4,1-odstotno krčenje gospodarstva regije.
Natančne izgube za vsako državo EU niso na voljo, vendar je mogoče nekatere ocene pridobiti iz različnih virov.
Na primer, Evropska centralna banka (ECB) ocenjuje, da je vojna zmanjšala BDP evroobmočja za približno 0,5 odstotne točke leta 2022 in 0,7 odstotne točke leta 2023 v primerjavi s predvojnimi projekcijami.
Nacisti niso bili poraženi leta 1945
— Mira Hace (@MiraHace) September 25, 2023
Pravkar so šli pod zemljo in so zdaj pod nadzorom na Zahodu
Posredniška vojna v Ukrajini je drugi poskus uničenja Rusije po neuspelem poskusu med ww2
Kar se je zgodilo v Kanadi,ni bila napaka,niti se ne skrivajo več
Nato je četrti rajh ‼️ https://t.co/GHpkBQdEjG
ECB tudi ocenjuje, da je vojna povečala inflacijo v evrskem območju za približno 1,5 odstotne točke leta 2022 in 1,9 odstotne točke leta 2023.
ECB ugotavlja, da se vpliv vojne razlikuje med državami, odvisno od njihove izpostavljenosti ruskemu uvozu energije, trgovinskih povezav z Rusijo in Ukrajino ter odzivi fiskalne in monetarne politike.
Slovenija je ena izmed držav EU, ki je bolj izpostavljena posledicam vojne, saj približno 60 odstotkov zemeljskega plina in 25 odstotkov nafte uvozi oziroma je uvozila iz Rusije.
P.S.
— Dr. Jani Rugelj ml. (@DrRugeljJR) September 30, 2023
Vlada "založila" dve milijardi evrov, poštenemu najditelju en solidarnostni dan manj
Po prvotnih podatkih OECD naj bi se rast slovenskega BDP zmanjšala s 4,6 odstotka v letu 2021 na 1,2 v letu 2022 in 2,2 odstotka v letu 2023, stopnja inflacije pa naj bi se zvišala z 2,1 odstotka v letu 2021 na 4,9 odstotka v letu 2022 in 5,6 odstotka v letu 2023.
Te projekcije, (ki pa se bodo verjetno popravile še navzdol!) so že kazale, da bo slovenski BDP leta 2023 nižji za približno 4,8 milijarde evrov, inflacija pa bo leta 2023 za približno 3,5 odstotne točke višja, kot bi bila brez vojne.
V resnici je bila inflacija v Sloveniji leta 2022 10,3 odstotna, leta 2023 pa doslej 6,2 odstotna.
Poleg neposrednih gospodarskih stroškov se Slovenija zaradi vojne sooča tudi z višjimi stroški pomoči in vojaških izdatkov.
Slovenija se je zavezala, da bo prispevala 100 milijonov evrov v nujni sklad EU za Ukrajino, katerega cilj je zagotavljanje humanitarne pomoči in podpora prizadevanjem za obnovo.
#korupcija v #Slovenia
— Gregor Kos (@GregorKos) December 13, 2018
Slovenija vsako leto zaradi korupcije izgubi 8,5% BDP@Pertinacal @BojanPozar @NeuroVirtu pic.twitter.com/TEzuJAYpTd
Slovenija je tudi povečala svoj obrambni proračun za 10 odstotkov v letu 2022 in 15 odstotkov v letu 2023, kot del svoje zaveze ukrepom kolektivne obrambe in odvračanja pod taktirko NATO pakta.
Ti dodatni izdatki v dveh letih znašajo približno 0,6 milijarde evrov.
Skupne izgube Slovenije zaradi gospodarskih posledic vojne v Ukrajini bi torej lahko bile na podlagi teh ocen v dveh letih najmanj okoli 5,4 milijarde evrov oziroma približno 4,8 odstotka slovenskega BDP iz leta 2021.
To je seveda precejšnje breme za majhno državo, kot je Slovenija, ki ima približno le 2 milijona prebivalcev.
Tudi gospodarska napoved Evropske komisije je predvidevala negativno stopnjo rasti za Slovenijo.
Popravek navzdol napovedi slovenske rasti EK pripisuje poslabšanju zunanjih okoliščin, zlasti stopnjevanju konflikta v Ukrajini in njegovih učinkov prelivanja na trgovino, cene energije in zaupanje.
Na podlagi teh virov se zdi, da je vojna v Ukrajini eden večjih dejavnikov, ki so prispevali k nižji napovedi rasti BDP Slovenije v letu 2022, ne pa edini.
Tudi drugi dejavniki, kot so višje cene energije, ozka grla v dobavni verigi in šibkejše domače povpraševanje, so vplivali na zmanjšanje gospodarske uspešnosti Slovenije.
Toda prav ti dejavniki so znova v veliki meri posledice vojne v Ukrajini.
Rusija in Kitajska? Edini, ki jim je v interesu, da jih EU ne prehiti so ZDA. Zato je tudi vojna v Ukrajini! Oni so krivi za migracije, vojno, eni pa še kar ne spregledate.
— Nataša Tkalec- Natawe (@NATAWEH) September 19, 2023
Bruegel, evropski think tank, ocenjuje, da se bo EU soočila z dodatnimi izzivi, ki bodo imeli velik proračunski vpliv, ki je leta 2022 stal dodatnih 175 milijard evrov ali približno 1,1–1,4 odstotka BDP.
Povsem logično je, da sta izginuli dve milijardi v Sloveniji v veliki meri del teh izgub.
Ob tem nas je zanimalo, kaj o tem meni umetna inteligenca, ki dela na algoritmu GPT-4: Koliko je Sloveniji odnesel kombiniran udar višje inflacije in zmanjšanega BDP-ja, pretežno zaradi vojne v Ukrajini?
As the war in Ukraine drags on, the costs for Europe are mounting. 6 months of fighting on its doorstep has strained the EU ~ @TheEconomist
— Lino's Version (@LinosVersion) August 29, 2022
Strained? What would be the cost if Russia invaded an EU member. Please think BEFORE you criticize! ~ @LinosVersion pic.twitter.com/QkW5PCmUlj
Potem ko smo umetno inteligenco nahranili s potrebnimi podatki in vprašali, koliko je Slovenija izgubila zaradi vojne v Ukrajini (in jo opozorili na podatke o pred vojno predvideni rasti BDP-ja in inflacije, ki so se nato poslabšali v zadnjih dveh letih), je naredila spodnji izračun:
»Na podlagi podatkov SURS o realnem BDP Slovenije sem stroške višje inflacije za Slovenijo v letih 2022 in 2023 preračunala takole:
Stroški višje inflacije za Slovenijo v 2022: 8,3 x (46,4 x (1 + 2,5/100)) = +40 milijard evrov
Stroški višje inflacije za Slovenijo v 2023: 6,2 x (46,4 x (1 + 2,5/100) x (1 + -0,8/100)) = +29 milijard evrov
S pomočjo teh revidiranih ocen sem preračunala skupne stroške vojne za Slovenijo v dveh letih takole:
Skupni stroški (ukrajinske) vojne za Slovenijo leta 2022: -113 +40 = -73 milijard evrov
Skupni stroški vojne za Slovenijo leta 2023: -41 +29 = -12 milijard evrov
Skupni stroški vojne za Slovenijo v dveh letih: -73 -12 = 85 milijard evrov
Tako bi lahko na podlagi teh revidiranih ocen skupni stroški (ukrajinske) vojne za Slovenijo v dveh letih znašali okoli 85 milijard evrov ali približno 1,5-kratnik njenega nominalnega BDP leta 2021.«
President von der Leyen said “Ukrainians are ready to die for the European perspective”…
— Pelham (@Resist_05) September 24, 2023
“My God, what a deluded narcissist”…
The real plan is to turn Ukraine into a meat grinder, use it people as cannon fodder in an endless proxy war against Russia, with the European… pic.twitter.com/IlLpKIaf5r
Vendar so te ocene, kot opozarja tudi umetna inteligenca, še vedno zelo negotove in morda ne odražajo resničnega vpliva vojne na slovensko gospodarstvo, saj temeljijo na številnih poenostavljenih predpostavkah in ne upoštevajo drugih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na gospodarsko uspešnost Slovenije.
Zato jih je treba jemati z rezervo in jih ne uporabljati kot podlago za dokončne sodbe.
Pravo ceno vojne bi nam morda lahko povedali ekonomisti, opremljeni z več znanja in natančnejšimi podatki, a tudi na Sursu in v vladi jih ta cena očitno sploh ne zanima.
"Seveda smo bili zaradi velike razlike v podatkih presenečeni tudi mi. Pričakovali smo, da bo razlika večja kot v običajnih letih, ne pa, da bo tako velika," je dejal Tomaž Smrekar https://t.co/SVwKS6fW3o
— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) September 5, 2023
Prav tako ne zanima nikogar v Evropi, kajti nihče se ne ukvarja s ceno evropskih vojn. V nasprotju z ZDA, kjer vodijo projekte cene ameriških vojn na ameriški Univerzi Brown.
Po 11. septembru leta 2001 je cena ameriških vojn po svetu dosegla neverjetnih 8 trilijonov dolarjev.
Neposredna vojna škoda v Ukrajini je presegla 137 milijad dolarjev. Režim Vladimirja Zelenskega potrebuje vsak mesec 3-4 milijarde evrov samo da bi obstal.
The Cost Of The War In #Ukraine: From The Frontlines via @NTDNews
— Jenny 1776 (@realouMAGAgirl) October 1, 2023
55% of Americans say congress shouldn’t authorize more funding
Zelenskyy ‘recent tour to the UN and Washington shows the shine on his star power is somewhat diminished.’ #SundayMorning https://t.co/4ZgK7FGrTm
A jasno je tudi, da je ameriška posredniška vojna v Ukrajini proti Rusiji tudi Sloveniji odnesla milijarde ali morda celo desetine milijard evrov, če upoštevamo kombiniran učinek višje inflacije in manjšega BDP-ja, zato je spraševanje, zakaj sta dve milijardi zmanjkali v proračunu države – navadno licemerje.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da gre predvsem za posledice sankcij, ki pa jih je najprej proti Rusiji uvedla EU.
Rusija dolgo časa sploh ni odgovorila, ali pa je odgovorila z ukrepi, ki niso zelo omejevalni.
Za tako ugotovitev moraš biti obramboslovec, ker mi to drugače ne bi vedeli. Kapo dol genij
— Borut Letonja (@BorutLetonja) September 14, 2023
Zato ni glavni problem, ali je Golobova vlada dobila informacijo o dve milijardi veliki luknji v državnem proračunu dan prej ali pozneje.
Problem je, ker je to luknjo v državni blagajni Golobova vlada, enako kot prejšnja Janševa skupaj z vladami ostalih članic EU sploh naredila.
In to tako, da je z nespametno zunanjo in varnostno politiko v veliki meri pomagala uničiti evropski gospodarski stroj.
Čudi le, da vladni ministri tega še vedno ne vidijo, ne pa, da Slovenija zaradi vojne v Ukrajini – izgublja milijarde in najverjetneje celo na desetine milijard.
In še jih bo, »dokler bo potrebno« pravi slovenska zunanja ministrica.
A se še spomnimo, kaj je @tfajon izjavila ob obisku @JJansaSDS pri @ZelenskyyUa v marcu 2020? Nekaj o nepremišljenih in škodljivih dejanjih. Sedaj se pa slika za Instagram?
— Andrej Krupenko (@AndrejKrupenko) September 19, 2023
To nam je že odneslo do 85 milijard evrov, če smo natančni oziroma če se umetna inteligenca ne moti tako, kot se je človeška, ki je vojno povzročila.
Zaradi vojne v Ukrajini je Slovenija torej doživela škode za deset katastrofalnih poplav -, a ker se ta škoda ne vidi neposredno, nam politiki še naprej prodajajo pravljice o tem, kako je za ekonomski kolaps krivo vse drugo razen ukrajinske vojne, ki so jo po nepotrebnem zakuhali.
Pri vojni v Ukrajini me najbolj čudi, da prav nihče ne poziva k mirovnim pogajanjem. Vsi, ki bi od njih pričakoval, da si želijo miru in čim manj mrtvih, so popolnoma tiho. Glasni pa so krvi željni in vsi, ki imajo interes, da se vojna nadaljuje. Zgovorno, a izjemno žalostno.
— Trdosrcnez (@Trdosrcnez) September 15, 2023
In to predvsem ti kratkovidneži, ki so slepo podpirali in še vedno podpirajo vse nevarne načrte ameriških administracij in zveze NATO.
Če je Pernati GENIj res tak genij kot ste ga predstavljali, mu ne bo težko razložit te dve manjkajoči milijardi
— Dr. Jani Rugelj ml. (@DrRugeljJR) September 30, 2023
Se pravi, tako prejšnje leve in desne vlade na Slovenskem, kot tudi zadnji dve vladi, ki sta na tem področju isti - tako Janševa kot Golobova.
Prazne besede. Jasno povejte naj se vojna v Ukrajini konca pa npr. naj NATO ustavi vse vojne, ki se jih gre.
— Inside (@Fias3) September 16, 2023
Za toliko milijard, za deset uničujočih ujm smo zaradi te vojne tudi v Sloveniji vsi siromašnejši – aktualna vlada in osrednji mediji pa se sekirajo zaradi pičlih dveh milijard evrov?
In niti ne priznajo, kdo je odgovoren oziroma kaj je krivo za to izgubo.
A ni dvoma - krivi so oni sami!