Razbite iluzije: Kaj sta ruska vohuna razkrila v Sloveniji in kako o njuni vlogi lažejo slovenski mediji in diplomati

Ni jasno, kakšne informacije naj bi ruska vohuna, ki sta bila te dni zamenjana za ameriške in druge zahodne vohune odnesla iz Slovenije, res pa je, da sta že marsikaj razkrila – v Sloveniji.

Tudi zvestim podpornikom vladnih teorij o »neizzvani ruski agresiji na Ukrajino« namreč ni ušlo dejstvo, da je v primeru slovenskih vohunov slovensko sodišče obema vohunoma izreklo do dneva natančno odmerjeno in potrebno kazen, da sta se lahko udeležila menjavi.

Sodišče jima je namreč izreklo enotno kazen po eno leto in sedem mesecev zapora, v katero sta všteta tudi čas pridržanja ter čas, ki sta ga prestala v priporu.

Saj so povedali, da je Biden 21. julija klical Goloba, naj ukrepa (beri: vpliva na sodišče), da ruska vohuna oprosti, da bosta nared za izmenjavo 1. avgusta. Sodišče je proces zaključilo in sodbo izdalo 31. julija, dan pred izmenjavo. Naključje? Nope! Neodvisno sodstvo my ass! 

— TineB (@_TineB_) August 2, 2024

Ob tem je predsednik ZDA celo še pohvalil slovenskega predsednika vlade.

Lepo in prav, a to pomeni, da je sodnik, ki se je moral vrniti s sodnih počitnic, da bi odločil o zadevi, moral postopati točno tako, kot je želela izvršna oblast, kljub temu, da so zakonodajna, sodna in izvršna oblast v Sloveniji kot pravni državi načeloma ločene.

S tem sta ruska vohuna na zelo preprost način razkrila, da v primeru, ko ima država zelo velik interes, da nekaj doseže na sodišču, neodvisnega sodstva v Sloveniji v resnici ni.

Z drugimi besedami - da gre za iluzijo.

Drugo pomembno sporočilo je povezano z njuno vlogo v Sloveniji.

Mediji in slovenski diplomati, zlasti Vojko Volk so nas že od leta 2022 prepričevali, da je šlo za speča agenta, katerih »krinka« je stala več milijonov evrov, ki sta svoji karieri gradila dolgo, ki sta tiho in neopazno zbirala informacije in sta bila aktivirana šele po potrebi.  

Wall Street Journal je poročal, da je bila tarča njunega vohunjenja v Sloveniji Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani nedaleč od njune hiše.

Slovenijo pa da sta uporabljala kot bazo za potovanja v Italijo, Hrvaško in drugod po Evropi za stike z drugimi obveščevalci, »ki sta jim prenašala ukaze iz Moskve,« poroča 24ur.com.

Nato pa Jure Tepina zapiše naslednje stavke:

»Vendar pa njuna funkcija ni bila le logistična. S svojim delovanjem naj bi namreč skušala streti javnomnenjsko podporo vojaški zvezi Nato, skrbela pa naj bi tudi za širjenje ruskega narativa in dezinformacij. Končni cilj pa? Izstop Slovenije iz Nata. Slovenijo so namreč smatrali za šibko točko te vojaške zveze.

V sojenju sicer Rusa po naših informacijah nista imela vsebinske obrambe in bi bila naposled najverjetneje spoznana za kriva. Edino rešilno bilko naj bi njuna obramba videla v politični aferi domnevne prestavitev njune aretacije in političnem sporu med notranjo ministrico Tatjano Bobnar, bivšim v. d. generalnega direktorja Policije Boštjanom Lindavom in predsednikom vlade.«

tepina2.jpg

Gre za tipičen primer, ki kaže, kako zlahka se lahko naplahtajo mediji, ki dobijo informacije iz domnevno nekakšnih »zaupnih virov.«

Na zahodu temu pravijo »hranjenje medijev« (»press feeding«) seveda s točno določenimi informacijami, ki so v interesu tistega, ki take nebuloze (preko medijev) sporoča.

Tepina seveda niti z besedo ne pove, na podlagi česa ocenjuje, da naj bi oba vohuna skrbela a »širjenje ruskega narativa« in kako konkretno naj bi ruska vohuna poskušala »streti javnomnenjsko podporo zvezi NATO«?

Novinar sicer mora zmeraj navesti vir, razen takrat, ko ga mora varovati, ko mu nekdo sporoča na primer zaupne podatke.

Vira v tem primeru ni navedel. Mu je torej te podatke povedal nek slovenski »zaupni vir«? Tudi če je, je bil novinar dolžan zapisati vsaj to, iz katerih krogov prihaja ta ocena, da bi bralec lažje ocenil njeno verodostojnost - a tega novinar ni storil.

Le zakaj ne?

Očitno zato, da bi se javnosti lažje prodalo propagandno sporočilo, ki prihaja iz strani vira teh informacij, zelo verjetno torej iz same slovenske vlade.

To dokazuje tudi vsebina sama.

bobnargolobdvojna.jpg

Zadnji stavek nakazuje, da sta bila vohuna brez obrambe, njuna edina možnost pa so bili razdori med Lindavom, Bobnarjevo in predsednikom vlade.

Namen sporočila je jasen – nujno je potrebno »ugasniti« vse takšne medsebojne obtožbe, ker škodijo državi in koristijo »zunanjim sovražnikom«!

To pa je seveda predvsem v interesu same vlade in njenega predsednika.

Odstavek pred tem pa dokazuje, da je ravnanje vseh, ki se zavzemajo za izstop Slovenije iz zveze NATO in kritizirajo poteze tega zavezništva v resnici enako ravnanju ruskih vohunov.

Tudi to sporočilo je jasno in usmerjeno na zapiranje ust vsem, ki so kritični do zveze NATO.

Gre za prozoren poskus medijskega kriminaliziranja kritikov zveze NATO z zgodbico o domnevni dejavnosti obeh vohunov.

Zato je velika verjetnost, da pri tem zapisu ne gre za objektivno oceno resnične dejavnosti dveh vohunov, pač pa za propagandno vsebino, ki jo »zaupni viri« slovenske vlade sporočajo slovenski javnosti.

Članek bi zato moral imeti vsebino »plačane vsebine«, ne pa da se prodaja kot objektivna informacija.

Neverodostojnost trditev o domnevni »dezinformacijski« dejavnosti obeh vohunov pa razkriva tudi temeljna kontradiktornost v opisih dejanj obeh vohunov, ki jo lahko razkrijemo že z nekaj podatki in dedukcijo.

Če bi vohuna namreč res opravljala »dezinformacijsko dejavnost« in širila  »ruski narativ«, s katerim naj bi poskusila »streti javnomnenjsko podporo zvezi NATO« in doseči celo »izstop Slovenije iz te zveze«, potem bi oba morala v Sloveniji delovati propagandno in javno.

Morala bi biti prisotna v medjih in družbenih omrežjih.

Morala bi imeti stike s strankami, ki so kritične do vstopa Slovenije v NATO in v Sloveniji je takih več, med njimi pa je ena (Levica) celo parlamentarna in vladna.

A nič podobnega doslej ni bilo dokazano.

Še več, širjenje »narativa« in komunikacijska dejavnost je v popolnem nasprotju s »tihim« in »spečim« delovanjem tajnih agentov.

osebnagerskovic.jpg

Le kako bi lahko agenta »tiho« zbirala neke informacije iz Slovenije, če bi istočasno glasno širila ruska stališča in s tem obračala pozornost javnosti, pa tudi obveščevalcev nase? Le kdo je videl vohuna in propagandista v eni osebi?

Vendar pa je prav to večkrat ponovil tudi Vojko Volk, ki je nenadoma obrnil ploščo in pričel včeraj na POP TV in dnevniku nacionalke govoriti o tem, kako naj bi bila glavna naloga ruskih obveščevalcev prav širjenje dezinformacij.

Isto vlogo je Volk pred tem pripisal tudi izgnanemu ruskemu vojaškemu atašeju in celo več sto vključenih v njegovo mrežo, toda sedaj je to dejavnost nenadoma obesil tudi obema ruskima obveščevalcema.

»Skratka, kadar 10 let investiraš v en tak par, potem seveda veš, da nista prišla sem zato, da bi iz Slovenije kakšne informacije "odvlekla", ampak sta sem prišla zato, da bi kakšne informacije prinesla. Predvsem dezinformacije, ustvarila propagandno mrežo v korist Ruske federacije, še posebej po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino,« je dejal Vojko Volk.

Podrobnosti o ruskih vohunih, ki sta se včeraj vrnila domov. Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. pic.twitter.com/67hlAcTPMA

— Odmevi (@TVOdmevi) August 2, 2024

Mimogrede, Volk se hitro zlaže tudi na začetku, ko reče, da je bila Slovenija v celotno operacijo zamenjave vključena že od začetka in to celo kot pobudnica akcije.

Njegov pogovor s Tanjo Starič je potekal tako:

»Mogoče vas bom presenetil, ampak Slovenija je vstopila tu takoj po aretaciji dveh ruskih vohunov v Sloveniji, in sicer s pogumno in drzno odločitvijo predsednika vlade, da takoj začnemo s pogajanji za izmenjavo …

Z Rusijo?

Z Rusijo. Pogovori so potekali leto dni v popolni tajnosti, potem pa se je letos februarja ob robu konference v Münchnu, ob srečanju s Kamalo Harris, podpredsednico ameriške vlade, oblikoval načrt, da se v to vključi tudi nemški vohun in da se naredi en večji projekt. Ta načrt je bil potem spet po popolnoma tajnih pogajanjih, seveda z največjo logistično in pogajalsko pomočjo Združenih držav Amerike, tudi realiziran.

Torej, Slovenija ni bila posrednica, ampak je začela pogovore z Rusijo in potem nadaljevala z Združenimi državami?

Tako je.«

Toda - kako je mogoče, da se je Slovenija pričela prva pogajati o izmenjavi z Rusijo, če pa ne v Rusiji in ne v Belorusiji ni nobenega priprtega slovenskega državljana?

S katerimi priprtimi bi potem lahko zamenjali oba ruska vohuna? In potem naj bi celo leto dni potekala pogajanja o menjavi dveh slovensko-ruskih vohunov za nič, nato pa se je šele vključila Kamala Harris in Američani, če je verjeti Volku.

Takšen vrstni red dogodkov je seveda povsem neverjeten. Očitno služi le megalomanskemu poveličevanju slovenske vloge v celotni zadevi.

Bolj verjetno seveda je, da je ideja za celotno menjavo prišla s strani CIE, slovenski obveščevalci pa so bili le fizični eksekutorji naloge, s katero so pomagali predvsem Američanom.

Ampak to se seveda na televiziji ne sliši najlepše, zato je tukaj Vojko Volk, da s pravljičarstvom olepša kruto stvarnost. 

In kako verjetna je trditev Volka (ter 24ur.com) da sta ruska obveščevalca istočasno širila nekakšno propagando in da je bila to celo njuna glavna naloga?

Poglejmo samo en primer, usodo enega od najboljših obveščevalcev vseh časov.

Mladi nemški komunist Richard Sorge se je pri 29 letih preselil v Sovjetsko zvezo, kjer so ga hitro rekrutirali v sovjetsko obveščevalno službo.

Leta 1933 so ga poslali na Japonsko, kjer se je uspešno pretvarjal za nemškega novinarja. Na to državo je bilo potem vezano vse njegovo prihodnje življenje in tam je dočakal tudi svoj konec.

Čeprav je bil Richard Sorge na tisoče kilometrov proč od Evrope, je imel popolne stike z visokimi nemškimi in japonskimi uradniki.

Včasih je bil o dogajanju obveščen celo bolje kot sovjetski obveščevalci v Evropi.

Richard Sorge je svoje šefe večkrat opozarjal, da Nemci načrtujejo napad na Sovjetsko zvezo konec junija 1941. Vendar so njegova poročila ignorirali.

Ko so Sorgeja aretirali Japonci, je na zaslišanjih rekel: »Bili so dnevi, ko sem poslal Moskvi 3-4 šifrirana sporočila, a se zdi, da mi nihče ni verjel.«

Človek, ki je pravilno napovedal Hitlerjeve vojne načrte pa v vlogi sovjetskega obveščevalca istočasno ni bil tudi razširjevalec sovjetske propagande.

Povsem nasprotno! Njegova krinka sta bila novinarstvo in Nemčija, tedaj zavezniška država Japonske.

S propagandno dejavnostjo za Sovjete bi se namreč kompromitiral in si onemogočil obveščevalno delo.

Težko je verjeti, da bi mu nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop, s katerim je Sorge prijateljeval, zaupal, če bi bil Sorge znan kot sovjetski propagandist.

Slovenski diplomati in servilni mediji pa nas prepričujejo, da je bilo mogoče oboje – prodajajo nam pravljico, da sta ruska diplomata hkrati podtalno, neopazno zbirala informacije za Rusijo, istočasno pa še nadvse glasno propagandno v korist Rusije delovala v slovenski družbi.

Gre za očitno laž in nesmisel, ki je proizvod želje slovenskih »atlantistov« v vladi in medijih, da primer ruskih vohunov kar se da najbolje izkoristijo – tudi za utišanje domačega, povsem legitimnega odpora izjemno nevarni politiki zveze NATO.

Da novinarji in mediji take laži brez ugovorov »kupujejo« in javnosti predstavljajo kot čisto resnico pa veliko pove o njihovi splošni razgledanosti in (ne)poznavanju novinarske obrti.

S tem sta ruska vohuna, ne da bi sploh kadarkoli karkoli povedala za slovenske medije razkrila, da v primerih, ko gre za pomembna zunanjepolitična in varnostna vprašanja - ti mediji niso psi čuvaji, kot se radi hvalijo sami, pač pa so le pripravno, krotko orodje oblasti.

Skratka, ne da bi sploh spregovorila za slovenske medije sta izgnana ruska vohuna ob svojem odhodu iz Slovenije razbila kar nekaj nekaj iluzij in razkrila precej osupljiva dejstva o (ne)odvisnosti slovenskega pravosodja in medijev.