Prizori s fronte: Na strani kijevskega režima, ki mu hitro pohaja sapa, se borijo tudi slovenski državljani

Na strani kijevskega režima, ki mu hitro pohaja sapa, se borijo tudi slovenski državljani.

Iz tujine je na bojišča v Ukrajino do zdaj prišlo do 20.000 prostovoljcev. Mnogi so iz Ukrajine medtem tudi odšli, pogosto razočarani in demoralizirani.

Slike likvidiranih tujih plačancev se na ruskih kanalih objavljajo skoraj vsakodnevno. Velikokrat njihova zbirna mesta zadenejo ruske manevrirne rakete, kot v primeru spodaj.

Ukrajina je vzpostavila tudi spletno stran z navodili, kako se jim pridružiti.

Predsednik Vladimir Zelenski je kmalu po začetku vojne v Ukrajini tuje državljane pozval, naj odpotujejo v Ukrajino in se borijo proti Rusiji.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je zatrdil, da se je na poziv Kijeva odzvalo več kot 20.000 prostovoljcev iz 52 držav.

Znano pa je tudi, da so na bojiščih so tudi Slovenci in Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji.

Na bojišču je pravzaprav nekdanja Jugoslavija v malem, pri čemer so Srbi praviloma na strani Rusov, pisana druščina Hrvatov, Slovencev, Albancev, Bošnjakov pa v enotah ukrajinske vojske.

Razlika je ta, da Slovenija udeležbe v tujih enotah in tujih vojnah ne preganja, za razliko od na primer nevtralne Srbije.

To pomeni, da se lahko državljani Slovenije brez težav udeležijo vojne v Ukrajini in to ne samo na strani ukrajinskih sil, pač pa tudi na strani Rusov.

Po svoje gre res za paradoksalno situacijo. Tako namreč državljan z dvojnim državljanstvom v Sloveniji ne more postati pripadnik slovenske policije ali vojske, lahko pa brez težav odide v vojno v tujino in se bori na katerikoli strani hoče.

To je namreč razvidno iz odgovorov zunanjega in notranjega ministrstva, ki smo jih dobili.

Pojavila so se tudi poročila o nekaterih smrtnih žrtvah med Slovenci, vendar jih doslej nismo uspeli potrditi.

Nekateri pripadniki oboroženih sil Ukrajine iz Slovenije povsem javno objavljajo svoje zapise.

Med njimi je tudi Matija Ambro Ambrož, ki se je ukrajinski vojski pridružil maja.

Gre za Mariborčana, gimnazijca prve gimnazije v Mariboru, ki je študiral na FDV-ju v Ljubljani in ima, kot kaže njegov FB profil, nadvse rad jadranje in glasbo.

Njegovi zapisi in utrinki iz življenja na fronti so samo občasni, vendar zanimivi.

Kot je razvidno iz zadnjega, z dne 8. avgusta, se pravkar veseli ob streljanju s sicer v svetu večinoma prepovedanimi granatami s kasetnim strelivom.

Te so nenevarne za vojake v bunkerjih in oklepnike, učinkovite pa so predvsem proti nezaščitenim vojakom, ki jih je na ruski strani zelo malo.

Žrtve kasetnega streliva so večinoma - civilisti.

Objavil pa je še več fotografij, ki prikazujejo težko in nevarno življenje na fronti.

Kot kaže njegova FB stran se je lani julija še usposabljal, jeseni pa je bil že na fronti.

Med drugim je objavil optimističen zapis iz Artjomska (nekdanjega Bahmuta), ki so ga kmalu nato osvobodile ruske sile.

Nekateri njegovi zapisi so, kot je mogoče pričakovati, nekoliko enostranski.

»Ogromno mrtvih okupantov, oz. njihovih ostankov najdemo med operacijami na crti Lyman-Bakhmut-Avdiyivka. Rusi svoje padle vojake vecina  pustijo kar na mestu bojev, kjer se jih nato lotijo lisice, volkovi in vrane. Razmisljam, da na tisoce ruskih zena ne vedo, kje lezijo njihovi sinovi, ocetje ali brati. Upam da vsaj tile siromaki najdejo svoj  mir in pokoj, ce ga ze za casa zivljenja niso. Slava Ukraini!,« je zapisal ob slikah domnevnih skeletov ruskih vojakov.

Pri tem je pozabil povedati, da je odgovornost za takšna ravnanja predvsem na ukrajinski strani.

Ta bi morala ruski strani omogočiti, da poberejo trupla.

Obstaja cela vrsta posnetkov, ko so ruske sile ob zavzetju določenih področij posmrtne ostanke  ukrajinskih vojakov – v krstah - pošiljale ukrajinski strani.

Russians respect fallen Ukrainian soldiers, collect their remains and try to send them back for burial in Ukraine when possible.

Even if their booby trapped which is sometimes the case, they collect the parts and treat them with the same respect pic.twitter.com/jaiz4DvWNC

— What the media hides. (@narrative_hole) August 12, 2023

Posnetkov, ki jih je naredil Ambrož torej ne bi bilo, če bi na podobno korekten način postopala tudi ukrajinska vojska, v kateri služi.

Prav ukrajinske sile pa zelo pogosto svoje vojake, ranjene in mrtve, kot kažejo drugi posnetki, puščajo za seboj na bojiščih.

Iz zapisov slovenskega pripadnika ukrajinskih oboroženih sil se kljub temu zdi, da vojna poteka uspešno za Kijev in da so veliki uspehi šele pred vrati Ukrajine.

Na fronti je opazil celo lepe pripadnice ukrajinskih sanitetnih enot.

S kakšnimi soborci se dejansko bori proti Rusom, pa kažejo posnetki oklepnikov s križi in vojaki, ki »hajlajo« na njih, na fronti v Kupjansku.

O tej plati vojne Matija Ambro Ambrož žal ne poroča, čeprav ni dvoma, da je lahko videl marsikaj, kar bi lahko zelo pokvarilo lepe prizore vojne, ki jih objavlja na svoji spletni strani.

Prizori na ruskih kanalih kažejo povsem drugačno plat vojne.

Tudi vrsta resnih analiz zahodnih strokovnjakov kaže, da ukrajinskemu režimu hitro zmanjkuje sape.

Ne le, da je bila vojna v Ukrajini s strani ZDA in evropskih vazalnih držav sprožena z napačnimi cilji, očitno je, da ukrajinski vojski in njenim zahodnim zaveznikom zmanjkuje sape, medtem ko se pritisk ruskih enot vztrajno krepi.

Kljub temu pa Kijev še vedno išče prostovoljce za svoj »mlin za meso.«

Številni ukrajinski državljani namreč ne želijo na fronto, pač pa pred nasilno mobilizacijo bežijo.

The hunt for military service evaders continues in Ukraine.

They hid people under the car floor. pic.twitter.com/yhtWPC9s6Q

— Lord Bebo (@MyLordBebo) August 11, 2023

Uradni kanal za iskanje prostovoljcev je spletna stran, ki jo je pripravilo ukrajinsko zunanje ministrstvo.

Na njej lahko zainteresirani posamezniki dobijo informacije, dodani pa so tudi kontakti ukrajinskih veleposlaništev v posameznih državah.

Za slovenske prostovoljce je za kontakt naveden sedež ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani. Vprašanja, kako lahko pomagaš Ukrajincem z vojskovanjem, se pojavljajo tudi na spletu.

Vendar tam prostovoljcem ne pojasnijo, kakšna usoda je že doletela številne tuje plačance, kot na primer enega od šestnajst ubitih Američanov zgoraj...

Zanimivo je, da rusko veleposlaništvo še ni omislilo podobnega novačenja.

Po slovenski zakonodaji bi bila agitacija za udeležbo slovenskih proistovoljcev na strani ruske vojske povsem zakonita.

Natančnih podatkov, kolikšno je zanimanje med Slovenci za boj in koliko se jih je v Ukrajino tudi odpravilo, nimajo niti zunanje, niti notranje, niti obrambno ministrstvo.

Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so nam na vprašanje o tem koliko slovenskih državljanov se bori v Ukrajini odgovorili, da tega podatka nimajo.

»Ministrstvo za zunanje zadeve slovenskim državljanom odsvetuje vsa potovanja v Ukrajino in tistim, ki so (bili) tam, svetuje čimprejšen odhod iz države. Glede pravnih in mednarodnopravnih aspektov vprašanja, če je udeležba v vojni v Ukrajini dovoljena, pa vam svetujemo, da se obrnete na druge organe (Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje),« so nam suhoparno odgovorili. Podobni so bili tudi odgovori ostalih dveh ministrstev.

Iz tega izhaja, da sodelovanje slovenskih državljanov kot prostovoljcev v vojaških podvigih v tujini ali v tujih zasebnih vojaških in varnostnih podjetjih ni kriminalizirano.

Zanimivo pa je, da se po doslej zbranih podatkih slovenski državljani odločajo praviloma za podporo ukrajinskemu režimu korumpiranega Zelenskega, kljub temu, da je v veliki meri odgovoren za sprožitev posredniške vojne zoper Rusijo.

Povsem drugačna pa je bila izbira Dejana Berića, srbskega ostrostrelca.

Svojim sledilcem pošilja slike uničenih vozil »ukronacistov« kot jih redno imenuje na svojem kanalu.

Objavlja tudi posnetke ruskih letal ob današnjem dnevu letalstva Rusije.

Njegovi zadnji posnetki prav tako kažejo, da novi napadi Ukrajine na Krimski most niso bili uspešni in da je očitno, da je pri njih sodelovalo ameriško radarsko letalo AWACS, saj je to peti primer, da se dan po poletu tega letala nad Črnim morjem izvedejo napadi na Krimski most.

Po poročanju Berića pa bo Kijev zahteval tudi izključitev Izraela iz skupine držav, ki pomagajo Ukrajini, saj naj ne bi dal ustrezne pomoči Ukrajini, dobljene informacije pa naj bi uporabljal v svojo korist.

Medtem ko v okolici Kupjanska ruska vojska napreduje, ukrajinska vojska na fronti uporablja zadnje rezerve, sestavljene iz enot , ki so bile šolane na Zahodu.

Letošnja jesen bo zato na tej fronti zelo težka – predvsem za Ukrajino.

Jesen in pomlad v Ukrajini bo po napovedi enega od zahodnih analitikov vojne zelo podobna jeseni leta 1944 in pomladi leta 1945 v Nemčiji.

Da nameravajo z ukrajinsko vojsko, kolikor je je še ostalo, opraviti večinoma do pomladi so za ruske medije dali vedeti tudi nekateri visoki ruski generali, na primer poveljnik osrednjega dela ruskih sil.

Matija Ambro Ambrož bo zato potreboval veliko sreče, da bo iz te vojne odnesel živo glavo.

To mu tudi želimo, enako kot spoznanje, da se bori – na napačni strani fronte.

Da bi skupaj s soborci dosegel »osvoboditev« kakšnega od krajev, od koder si Ukrajinci želijo pregnati pripadnike manjšine, ki so jih pred tem dolga leta tlačili - Ruse - pa bo ostala zgolj pobožna želja.

To kaže tudi usoda slovenskega vojaka v ukrajinski uniformi.

Matija Ambro Ambrož je že doživel poraz v Bahmutu, sedaj pa že dva meseca tiho spremlja poraz za porazom v ukrajinski »protiofenzivi«.

Poročil o velikih zmagah ukrajinske vojske na njegovem profilu julija in avgusta preprosto ni, ruska vojska pa svojih ofenzivnih operacij sploh še ni začela.

Od poraza do poraza pa se v vojnah nikoli ne pride do končne zmage.