REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Preračunljivo, dvolično, netaktno: Tanja Fajon si je izbrala tudi zelo slab dan za obisk nekdanje Ukrajine...

Preračunljivo, dvolično, netaktno: Tanja Fajon si je izbrala tudi zelo slab dan za obisk nekdanje Ukrajine...Kje je pa Zelenski? Tanja Fajon in ukrajinski predsednik vlade. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Obisk slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon v Ukrajini - ruski mediji ji vse bolj že dodajajo pridevnik nekdanja - je izzval veliko polemik.

Najbolj se ga je razveselil Janez Janša.

Da po njegovem domnevnem obisku Kijeva v začetku vojne, za katerega sicer ni verodostojnih dokazov, tudi Tanja Fajon, ki ga je zaradi podobne poti kritizirala, sama odpotovala na romanje v Kijev, ga je najbolj razveselilo.

Po drugi stani pa si je slovenska zunanja ministrica, tudi če pustimo ob strani vprašanje upravičenosti obiska in glavnega sporočila (da je Slovenija v tej vojni na strani Ukrajine in da ji bo dala še več pomoči in tudi orožja) izbrala slab dan za obisk.

Za razliko od Janše se je res vsaj slikala na dnevni svetlobi in dejansko v Ukrajini, to pa je tudi vse.

Cilj obiska je bil - to dokazuje odsotnost diplomatskih pobud - očitno enak kot pri Janši - politična samopromocija.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vse skupaj je bila, kar bodo nekateri morda spoznali šele čez čas, velika napaka: slovenska zunanja ministrica se je med ruševinami Irpina sprehajala na dan, ko so v Donecku polagali vence za ubite otroke, ki so jih nekaznovano pobili njeni gostitelji.

Ob tem pa je ravnala še točno tako, kot je nekoč kritizirala Janšo.

V Donecku je namreč včerajšnji dan bil Dan spomina na otroke.

Tanja Fajon je za obisk režima v Kijevu izbrala Dan spomina na (ubite ruske) otroke. Ljudje na vzhodu Ukrajine pred spomenike s strani Ukrajincev ubitih otrok na ta dan prinašajo sveče in igrače.

Več kot 130 jih je namreč ukrajinska vojska ubila (in preko 515 ranila) v osmih letih, v nediskriminatornem obstreljevanju civilnih naselij, od leta 2014 do leta 2022, ko je bilo to ukrajinsko teroriziranje ruskega prebivalstva na vzhodu Ukrajine končno prekinjeno s posebno rusko vojaško operacijo.

Ljudje pred spomenike s strani Ukrajincev ubitih otrok na ta dan prinašajo sveče in igrače.

Okoli 14.000 ljudi je umrlo samo v tem času, večinoma civilistov, Rusov.

Tudi zato otroci, na primer v Svetlodarsku, navdušeno sprejemajo ruske vojake kot osvoboditelje.

Na seznamu je danes že več kot 412 otrok. Njihova imena ruski vojaki zapisujejo na mine, ki jih nato izstreljujejo na položaje ukrajinske vojske - na primer proti Avdiiki.

Za to manjšino in rusko govoreče otroke ne Slovenija in ne Tanja Fajon, doslej žal ni pokazala nobenega razumevanja.

Ukrajini je obljubljala pomoč in orožje v trenutku, ko so na družbenih omrežjih mladostniki iz vzhodnega dela nekdanje Ukrajine pozivali svet, da naj preneha pošiljati Ukrajini orožje, s katerim ukrajinska vojska ubija civiliste.

Gre za strelivo zveze NATO.

Za te žrtve slovenska zunanja ministrica ni imela niti najmanj posluha. Nasprotno, Slovenija bo poslala še več orožja, so njene besede prenašali ukrajinski in ruski mediji.

Toda Slovenija se je nekoč zavzemala za obrambo manjšin.

Tudi v SFRJ je bila Slovenija, čeprav republika, velikokrat v manjšini. Upirala se je centralni oblasti.

V primeru Ukrajine pa Slovenija povsem obratno, podpira represijo centralne oblasti zoper manjšino.

In ne desnici in ne levici se to ne zdi nenavadno.

Res nenavadno.

Celo nekdanji zunanji minister, s katerim se je le redko mogoče strinjati, je tokrat verjetno točno definiral problem slovenske zunanje ministrice in Golobove vlade.

Kako lepo bi bilo, če bi na zunanjem ministrstvu odkrili vsaj eno osebo, ki bi prisluhnila temu, kar razlaga nekdanja ameriška kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard.

In potem to pojasnila svojim nadrejenim.

Ter jim razkrila, da v bistvu sodelujejo v zelo nespametni in tudi za ZDA in še posebej Evropsko unijo škodljivem početju, ki je samo zavito v ovojni papir boja proti agresorju.

Težko je namreč zanikati, da je bil pravi cilj teg obiska karkoli drugega kot nabiranje političnih točk pred scenografijo uničenja.

Kajti v tem primeru je šlo za nameren, s strani Washingtona orkestriran napad na Rusijo in na rusko manjšino v Ukrajini.

Manjšino, ki je imela le to srečo, da meji na veliko in močno državo, ki je tudi matica ruskega naroda.

Ampak za to je seveda potreben pogum.

Tulsi Gabbard je na primer Ukrajina, skupaj s slavnim novinarjem Glennom Greenwaldom in še nekaterimi znanimi osebnostmi, že razglasila za Putinove propagandiste.

Tanji Fajon, ki se je po Irpinu sprehajal z lično zastavo Ukrajine kaj takšnega seveda ne grozi.

Bodo pa ti posnetki, ko bo položaj ukrajinske vojske postal katastrofalen in bo Evropo pritisnila zima, ljudje pa bodo tudi v Sloveniji zaradi tega brez služb - zelo neprijetni za vse, še posebej pa za ministrico.

Če bi dosledno ostala zgolj pri svoji kritiki Janše, bi bilo to tedaj seveda dobro.

Vijuganje in ravnanje točno tako, kot si očital svojim političnim nasprotnikom pa seveda ne prinaša nič dobrega.

Tanja Fajon namreč v Kijev ni prinesla nobenega novega predloga.

Težko je namreč zanikati, da je bil pravi cilj teg obiska karkoli drugega kot nabiranje političnih točk pred scenografijo uničenja.

Točno to torej, kar je počel tudi Janez Janša.

Pa še do predsednika nekdanje Ukrajine Volodimirja Zelenskega, glavnega igralca tega shitshowa ni prišla...

Tanja Fajon namreč v Kijev ni prinesla nobenega novega predloga.

In niti z besedo ni javno opozorila na hude kršitve humanitarnega in vojnega prava, ki ga izvaja tudi vodstvo države, s katerimi se je srečala.

Da danes slovenska zunanja ministrica iz vrst SD tako brez težav in slepo stopa po Janševi poti, ki jo je svoj čas kritizirala, pa so opazili mnogi, ki politikom lahko odpustijo marsikaj, ne pa tudi neobčutljivosti in odkrite dvoličnosti.

Delite članek