REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prebivalci Hoč ostali pred zaprtimi vrati

Prebivalci Hoč ostali pred zaprtimi vrati

Predstavniki prebivalcev Hoč, Slivnice in drugih okoliških krajev so se danes podali v Ljubljano, kjer so želeli nevladnim organizacijam, ki nasprotujejo projektu Magna Nucleus, predati svoje sporočilo. "Štajerska krvavo potrebuje nova delovna mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno," so med drugim poudarili, a ostali pred zaprtimi vrati.

Predstavniki prebivalcev krajev v bližini načrtovanega Magninega obrata so danes prispeli pred Okoljski center na Trubarjevi ulici v Ljubljani, kjer ima sedež več nevladnih okoljskih organizacij. Kot je poudaril nekdanji župan občine Hoče - Slivnica Jožef Merkuš, so na več od teh organizacij naslovili elektronsko pošto, s katero so napovedali svoj prihod.

Iz dveh organizacij so jim odgovorili, da se na okoljevarstveno soglasje, ki ga je Agencija RS za okolje podelila Magni, ne bodo pritožili, od preostalih pa odziva ni bilo. Tudi danes so Štajerci, "oboroženi" z glasbenimi instrumenti, ostali pred zaprtimi vrati. V Okoljskem centru sicer domujejo Cipra Slovenija, društvo Focus, Inštitut za trajnostni razvoj, Slovenski E-forum ter Umanotera.

V Ljubljano so se podali prebivalci Zgornjih Hoč, Spodnjih Hoč, Slivnice, Radizela, Hočkega Pohorja, Bohove, Rogoze in Pivole. "Če bi prišli vsi, ki so hoteli, bi potrebovali tri avtobuse. Zato smo se dogovorili, da gresta po en ali dva iz vsakega naselja," je pojasnil Merkuš.

Kot je pojasnil, njihov cilj ni groziti ali kogar koli napadati. "Kljub vsem težavam pa želimo in pričakujemo, da se bo dalo dogovoriti z vsemi. Mislili smo, da bo ta dogovor dosežen danes," je povedal.

Prebivalci naselij v občini Hoče-Slivnica se strinjajo, da naj se izvaja najstrožji nadzor nad izgradnjo in delovanjem Magnine tovarne. A se sprašujejo, zakaj je Magna mogoča v Avstriji in na Madžarskem, ne pa v Sloveniji. "Mi, ki smo tukaj, pa še kdo, si predstavljamo, da je za tem umazana, umazana politika," je poudaril Merkuš.

Če Štajerska izgubi Magno, bo v regiji vladala še večja revščina, še več socialnih problemov, so prepričani zastopniki prebivalcev. "Starejše nas najbolj skrbi, da se mladina izseljuje," je poudaril Merkuš. "Za svojo državo smo stali na okopih, da bi nam šlo boljše. In lahko nam gre boljše, če bomo dobili Magno," je prepričan.

"Ljubljančanom in Ljubljančankam nič ne očitamo, ampak oni živijo v tem mestu in sem prepričan, da ne razumejo naše stiske in težav, ki jih imamo. Imamo jih pa ogromno," je sklenil.

Štajerci so s sabo danes med drugim prinesli transparente, s katerimi so sporočali: Od vas zahtevamo 400 zelenih šihtov na totem koncu, Dovolite, da tudi Štajerci živimo ljubljanski standard ter Naj z vašimi pritožbami plačujemo položnice?

Ker sogovornika v nevladnih organizacijah niso našli, so svoje sporočilo v pisni obliki prilepili na vrata Okoljskega centra. "Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite," so pozvali nevladne organizacije. Ob tem pa so jih posvarili, da bodo morale v primeru, da ustavijo Magnin projekt, prevzeti tudi odgovornost za posledice.

Podporo projektu Magna so sicer danes izrekli tudi v Mestnem mladinskem svetu Maribor. "Mladi si želimo priložnosti in podpiramo postavitev nove tovarne, nova delovna mesta, ki jih naša regija ob visoki brezposelnosti še kako potrebuje, a tudi prizadevanja civilne družbe in organizacij, da bo projekt kar se da trajen. V tem trenutku pa pozivamo vse akterje, da namesto javnega obračunavanja sedejo za skupno mizo in najdejo razum, da to priložnost za našo regijo in v veliki meri tudi za mlade izkoristimo tako z vidika novih delovnih mest kot trajnostnih učinkov v našem mestu," so zapisali v sporočilu za javnost.

Nekdanji mariborski župan Boris Sovič pa je ob robu regionalnega posveta o energetskem konceptu Slovenije v Mariboru izrazil prepričanje, da bodo "tisti, ki jim res gre za varovanje okolja", izkoristili pobudo njega in prav tako nekdanjega župana Maribora Alojza Križmana o dodatnem monitoringu. "Pomembno je oboje - skrb za varovanje okolja kot tudi zagotavljanje gospodarske in socialne perspektive na našem območju," je poudaril.

Kot je dodal, bo v ponedeljek potekal sestanek z okoljevarstvenimi organizacijami, kjer jim bodo pobudniki skušali predstaviti svojo pobudo. "Upamo, da se bodo v čim večjem številu odzvale," je dodal. Znova pa je zagotovil, da je predstavnik investitorja pripravljen pristati na tako zahteven in natančen monitoring, kot ga drugje ni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek