Pokopan tudi »mehki Ć«: Kako je spomin na Izbrisane ponovno izbrisan - z novim spomenikom Izbrisanim!

Pred novim Centrom Rog v Ljubljani je župan Zoran Janković te dni odkril nov spomenik. Ta je oblikovan tako, da domnevno predstavlja zgornji del črke Ć, črke, ki je sicer ni v slovenski abecedi, a je zelo pogosta v priimkih mnogih pripadnikov narodov iz drugih republik nekdanje skupne domovine, Jugoslavije.

Prav ti pa so bili februarja leta 1992 žrtve administrativnega etničnega čiščenja v režiji tedanje Peterletove vlade, notranjega ministra in današnjega zapornika Igorja Bavčarja, takratnega podsekretarja na MNZ Slavka Debelaka in mnogih drugih sostorilcev, ki so imeli ves čas podoro predvsem v stranki SDS Janeza Janše, v tistem času obrambnega ministra.

Sledila je večdesetletna kalvarija Izbrisanih, ki so z nezakonitim izbrisom iz registra stalnih prebivalcev izgubili tudi pravice do dela, zdravstvenega varstva, šolanja in vse druge.

Once an archaeologist, now you are digging your own artefact in!

— Simon Ručigaj (@simonrucigaj) October 24, 2023

Nekatere so izgnali iz Slovenije kar z ustnimi odločbami in se nikoli več niso mogli vrniti.

In nekateri so na ta način, zaradi nezakonitega izgona, končali celo na moriščih v Bosni, kot se je zgodilo družini Petronjić.

Celjan Dragomir Petronjić, oče, sin, mož in brat, civilist, je bil zaradi izgona iz Slovenije in predaje paravojaškim skupinam na Hrvaškem desetletje in pol kasneje najden z zvezanimi okončinami v skupinski prikriti grobnici v BiH, očitno mučen in ubit na vojnih območjih.

Med 25.671 izbrisanimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok.

Že takoj po izbrisu so na nezakonitost tega dejanja, kar so šele veliko pozneje potrdila sodišča, opozarjali pravnica in aktivistka Tanja Petovar, Ljubo Bavcon, Jernej Rovšek, ljubljanska Mladina, zatem pa tudi Matevž Krivic, Mirovni inštitut in še nekateri drugi pravniki, predvsem dolgoletni srčni borec za pravice Izbrisanih, tudi sam izbrisan - Aleksandar Todorović.

A na dan, ko so svečano razkrili spomenik v Parku Izbrisanih v Ljubljani so oblasti na vse zgoraj naštete, ki so bili v prvih vrstah boja za pravice Izbrisanih - preprosto pozabili.

Zelo primerno bi bilo, če bi na ta dogodek povabili na primer tudi upokojenega generala Milana Aksentijevića, prve žrtve verbalnega delikta v neodvisni Sloveniji, ki je zaradi svojega delovanja v slovenskem parlamentu bil ne le izbrisan, pač pa mu je notranje ministrstvo odvzelo tudi državljanstvo - in mu ga do danes ni vrnilo.

A tudi on ni bil med povabljenimi.

Namesto njih se je ob nekaj še živečih predstavnikov Izbrisanih in njihovih zanamcev na odprtju spomenika kar trlo od politikov, ki bi nekoč, v času, ko bi lahko za Izbrisane res lahko kaj storili ali njihovo kalvarijo celo preprečili - za to niso naredili ničesar.

"Spomenik ne rešuje nobenih težav, je pa obliž na krvavo rano izbrisanih," so danes opomnili na odkritju spominskega obeležja izbrisanim v ljubljanskem Centru Rog.

Borut Živulović/BOBO

Več na https://t.co/w8eoaHblBZ pic.twitter.com/0N5J8h2A1z

— N1 Slovenija (@n1slovenija) October 24, 2023

Med njimi smo lahko videli predvsem Milana Kučana, predsednika Slovenije v času, ko je bilo izbrisanih skoraj 26.000 soljudi, tu pa je bila tudi plejada sedanjih ministrov na čelu z pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, manjkal pa je notranji minister Boštjan Poklukar, naslednik organa, ki je bil najbolj odgovoren za sramoten izbris.

A to morda ni najhuje.

Dokler se v zadevo ni vključil SC Rog, so izbrisani tavali po koluarjih pravne države od @UstavnoSodisce do Drnovška, Kučana do sramotnega referenduma @BorutPahor. Vsi omenjeni so se kot kuge izogibali javnemu sočenju z vprašanjem izbrisanih.

— Ivan Giovanni Pipan (@gastarbeitr) October 26, 2023

Ob odprtju spomenika smo namreč lahko videli tudi to, kako je bil iz javnega prostora izbrisan, ponovno, tudi spomin na Izbrisane in to prav - z novim spomenikom Izbrisanim.

Spomenik Izbrisanim v obliki črke Ć je kot ideja sicer odličen simbol, v praksi pa gre za neke vrste simbolni pogreb, saj se v zemljo zakopana, prikrita črka Ć dejansko skriva pred pogledi večine v Sloveniji, ki v svojih imenih in priimkih takšne črke nimajo.

Da gre za črko Ć se iz oblike sedanjega spomenika, tako kot je postavljen, da je namreč večji del spomenika simbolično pokopan v zemljo oziroma očem neviden, danes sploh ni jasno, ob tem tudi sama strešica bolj spominja na črko Č. In vse to skupaj izniči idejo postavitve spomenika trpljenju Izbrisanih.

Oziroma opomnika, ali opomenika, kot je od odkritju tega artefakta opozoril pesnik Boris A. Novak.

Da je kot nekdanji arheolog s črko Ć opravil obratno delo in to črko kot artefakt dejansko zakopal v zemljo je pripomnil tudi eden od komentatorjev pod tvitom enega od treh idejnih tvorcev zadevnega spomenika, Vuka Ćosića.

Slovenija se je z izbrisom, največjo množično kršitvijo človekovih pravic na Slovenskem tako znova spopadla na sebi lasten način - z izbrisom in pokopom ključnega simbola izbrisa in to v trenutku, ko je temu postavila - spomenik.

Pri tem pa težave Izbrisanih za mnoge kljub odločitvam sodišč in zakonom - še vedno niso rešene, vsi pa še vedno nimajo niti dokumentov.

Mnogi med njimi so medtem že umrli, nekateri grozljive smrti, saj navkljub hudim boleznim niso imeli pravice niti do zdravstvenega varstva.