REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Plinska zavesa namesto železne: Kako bo Rusija Evropo razdelila na bogato in revno in kje bo končala Slovenija?

Plinska zavesa namesto železne: Kako bo Rusija Evropo razdelila na bogato in revno in kje bo končala Slovenija?Spuščanje plinske zavese... Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Putinov predlog turškega plinskega vozlišča je najbolj revolucionarni načrt za Evropo, odkar so Turki pred 305 leti premagali Benečane. To je veliko večji poraz za Nemčijo, kot pa se v Berlinu zavedajo, pa tudi za Grke in Ciprčane je pred nekaj dnevi zapisal John Helmer, dopisnik avstralskih korenin, z najbolj dolgim dopisniškim stažem v Moskvi.

Pri tem je navedel članek iz ruskega gospodarskega časnika, ki podrobneje opisuje nov rusko-turški plinski načrt za Evropo.

Rusija je namreč prišla na idejo, ki bi lahko radikalno vplivala na gospodarsko krajino po vsej Evropi.

Povedano na kratko - v Evropi bo vzpostavljena ne nova železna zavesa, pač pa nova plinska zavesa, ki bo ločila države s poceni plinom od držav z dragim plinom.

Govorimo o vzpostavitvi plinskega vozlišča v Turčiji - sistema za distribucijo in nadaljnjo prodajo ruskega plina.

Povedano na kratko - v Evropi bo vzpostavljena ne nova železna zavesa, pač pa nova plinska zavesa, ki bo ločila države s poceni plinom od držav z dragim plinom.

Če bo projekt izveden, bo eni skupini držav prinesel velike koristi, drugi skupini pa velike izgube.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je potrdil zanimanje za projekt, ki ga predlaga Rusija za vzpostavitev plinskega vozlišča na turškem ozemlju.

Izjavil je, da bosta Rusija in Turčija nemudoma začeli delati na tej zamisli. Energetski ministrstvi obeh držav sta že dobili navodila, naj poiščeta primerno lokacijo za izgradnjo mednarodnega distribucijskega centra za plin.

Erdoğan je Trakijo v severozahodnem – evropskem – delu Turčije označil za primerno mesto za gradnjo plinskega vozlišča.

Projekt je v povojih in z napredovanjem se lahko marsikaj spremeni. A če bo uresničen, obljublja korenito preoblikovanje energetskega trga Evropske unije v najkrajšem možnem času.

Če bo projekt uresničen, obljublja korenito preoblikovanje energetskega trga Evropske unije v najkrajšem možnem času.

»Tiste države, katerih gospodarstva so prej imela koristi od plinskega sodelovanja z Rusijo (predvsem Nemčija), bodo imele izgube. Nasprotno pa bodo Turčija, jugovzhodna Evropa in Balkan pridobili resnično konkurenčno prednost v obliki cenejšega cevovodnega plina iz Rusije.

'Turčija ne bo postala le največje plinsko vozlišče v Evropi, ampak najverjetneje edino vozlišče,' je dejal Sergej Kondratjev, namestnik vodje ekonomskega oddelka na Inštitutu za energijo in finance. Spomnil je, da je bila Ukrajina do sredine 2000-ih ključni plinski igralec v Evropi. A šlo je le za tranzitno plinsko vozlišče, saj na ukrajinskem ozemlju ni bilo borze tekočega plina, kjer bi se določale cene. Vendar pa Ukrajina ni le prejemala poceni plina za svoje potrebe, ampak je s tranzitom ruskega goriva letno zaslužila milijarde dolarjev,« podaja svojo analizo časnik Взгляд.

Optimizacija Gazproma...
Optimizacija Gazproma... Vir: Zajem zaslona, Telegram

»'Od leta 2010 Nemčija usmerja plin k sebi, zaradi zagona Severnega toka 1. In vse do leta 2022 se je uspešno premikala proti krepitvi svoje plinske vloge.

Še lani so bili številni evropski strokovnjaki prepričani, da za plinski trg v Evropi prihaja nemška doba. Nemčija naj bi postala največje evropsko plinsko vozlišče v ozadju zaprtja polja Groningen v letih 2024-2025, postopne degradacije trgovine s premogom in povečanja deleža cevovodnega plina zaradi zagona Severnega toka 2,' pravi Kondratjev.

Pomen plinskega vozlišča v Baumgartnu v Avstriji, kamor prihaja plin iz Ukrajine, bi se tako zmanjšal na drugotno vlogo,« poudarja ruski časnik.

Vendar so dogodki leta 2022 vse te pobude in načrte - uničili. Najprej so bile proti Rusiji uvedene sankcije Evropske unije, nato pa je bilo nacionalizirano Gazpromovo premoženje v Nemčiji.

Sledila je nemška prekinitev certificiranja Severnega toka 2, nato težave pri popravilu nemških turbin in zaustavitev Severnega toka 1, na koncu pa spodkopavanje infrastrukture plinovoda na morju.

Kaj bo pridobila Turčija, če bo res postala edino plinsko vozlišče v Evropi?

Pomen plinskega vozlišča v Baumgartnu v Avstriji, kamor prihaja plin iz Ukrajine, bi se tako zmanjšal na drugotno vlogo

Vloga Turčije sicer nipovsem jasna. Strokovnjaki govorijo o dveh možnostih. Ali bo Turčija tranzitna država za ruski plin do meje z EU ali pa bo ruski plin zamenjal lastništvo že na meji s Turčijo in bo potem Ankara preprodajala ruski plin (legalno že turški), to vprašanje je še odprto.

Ruska stran je seveda zainteresirana, da plin prodaja sama in ne prek posrednika.

Zato bo prvi dobiček Ankare bodisi od tranzitnih plačil bodisi od zaslužka pri preprodaji ruskega plina. Poleg tega bo Turčija sama lahko zahtevala nakup ruskega plina po zelo nizki ceni.

»To smo videli tako v Ukrajini kot v Nemčiji. Država, ki je glavni kupec in tranzitna država, običajno dobiva dobave od Gazproma pod zelo ugodnimi pogoji. Zato bo Turčija v prihodnjih letih država z eno najnižjih cen plina v Evropi,« je prepričan strokovnjak.

Ruski plin bo v Turčijo prihajal predvidoma prek dveh novih krakov Turškega toka s skupno prostornino 55 milijard kubičnih metrov.

Plinska zavesa...
Plinska zavesa... Vir: Zajem zaslona, Telegram

Pomembno je tudi, da je poceni plin resna pomoč za gospodarstvo države, njeno industrijo in družbeno blaginjo.

In tega turškemu gospodarstvu zdaj zelo primanjkuje – trenutno sta za njeno gospodarstvo značilna devalvacija lokalne valute in visoka inflacija.

Morda bo Turčija celo lahko vplivala na določanje cen plina - če se bo o tem uspela dogovoriti tako z Rusijo kot z evropskimi potrošniki.

»Koristi bodo imele tudi države, ki kupujejo ruski plin prek novih cevi Turškega toka. V prvi vrsti so to balkanske države ter države srednje in južne Evrope. Ključni deležniki so po besedah ​​Kondratijeva Madžarska, Avstrija in Italija kot večji kupci. Na ta plin se lahko zanesejo tudi Grčija, Bolgarija, Srbija in celo Slovaška.

Skozi Ukrajino letno teče okoli 16-17 milijard kubičnih metrov plina, vendar bo tako ali drugače ta pot zaprta, meni strokovnjak. Sankcije lahko uvedeta Gazprom ali Kijev.

Vodja Gazproma Aleksej Miller je že priznal, da se lahko dobava plina, prekinjena po terorističnih napadih na Severni tok, prenese v Turčijo. Na južno pot se ne bodo preusmerili le tokovi iz Baltskega morja, ampak tudi z ukrajinske poti, je prepričan Kondratjev,« opozarja ruski časnik.

Skozi Ukrajino letno teče okoli 16-17 milijard kubičnih metrov plina, vendar bo tako ali drugače ta pot zaprta, meni strokovnjak. Sankcije lahko uvedeta Gazprom ali Kijev.

Tveganja uničenja tranzitne infrastrukture v Ukrajini ni mogoče izključiti. V vsakem primeru se bo konec leta 2024 tranzit plina skozi Ukrajino zagotovo ustavil, saj se petletna pogodba izteče.

Kako se bo spremenil plinski zemljevid Evrope?

Putin se podpisuje na plinovod
Evropska preteklost: Putin se podpisuje na plinovod. Vir: Zajem zaslona, Telegram

»Ne bosta se zamenjali le Turčija in Nemčija, ampak cele skupine držav. Evropa bo razdeljena na dva različna trga.

'V zadnjih letih smo videli, da so balkanske države in države južne Evrope plačale več za plin kot severozahodna Evropa. Zdaj se lahko situacija spremeni v diametralno nasprotno,' napoveduje Kondratiev.

Na eni strani bodo Nemčija, baltske države, Poljska in nasploh nordijske države, ki se bodo osredotočale na dobavo dragega ameriškega UZP/LNG in norveškega plina.

Na drugi strani bodo Balkan, južna in srednja Evropa, ki bodo prek Turčije dobivale cenejši plin iz Rusije.

'V zadnjih letih smo videli, da so balkanske države in države južne Evrope plačale več za plin kot severozahodna Evropa. Zdaj se lahko situacija spremeni v diametralno nasprotno,' napoveduje Kondratiev.

Z drugimi besedami, Turčija in države južne Evrope bodo lahko dobile poceni gorivo, ki bo lahko postalo osnova za gospodarski preboj, dvig industrije in življenjskega standarda.

Toda na severu Evrope bo situacija težka. 'V severozahodni Evropi bi res lahko prišlo do upada življenjskega standarda. Najbolj bodo prizadete energetsko intenzivne industrije - to so barvna in črna metalurgija ter podjetja, ki proizvajajo opremo za te industrije. In na primer farmacevtska in strojna podjetja se bodo soočila z zmanjšanjem prometa in stagnacijo, vendar bo to dolgotrajen proces,'« pravi strokovnjak za ruski časnik.

Ne bosta se zamenjali le Turčija in Nemčija, ampak cele skupine držav. Evropa bo razdeljena na dva različna trga. Na eni strani bodo Nemčija, baltske države, Poljska in nasploh nordijske države, ki se bodo osredotočale na dobavo dragega ameriškega UZP in norveškega plina. Na drugi strani bodo Balkan, južna in srednja Evropa, ki bodo prek Turčije dobivale cenejši plin iz Rusije.

Ali se bo življenjski standard v jugovzhodni Evropi dvignil, je med drugim odvisno od politične volje njihovih vlad.

»Pred našimi očmi je primer Bolgarije, ki ji je Rusija večkrat ponudila donosne projekte - jedrski elektrarni Belene in Južni tok. Če teh projektov ne bi zamudila, bi se zdaj Bolgarija po življenjskem standardu lahko izenačila s Slovaško in celo Poljsko,« je prepričan Sergej Kondratjev.

»Če bodo države jugovzhodne Evrope lahko branile svoje interese, bodo ustvarile območje razmeroma poceni plina.

To bo nekakšen nov trg z normalno konkurenco, kjer bodo tekmovali ruski in azerbajdžanski dobavitelji plina in ameriški utekočinjen plin (UZP/LNG).

Dolgoročno se lahko dodajo dobavitelji iz Irana, pa tudi s turške in izraelske police,« pravi Kondratjev.

Mogoč potek Turškega toka, če bi sledil trasi Južnega...
Mogoč potek Turškega toka, če bi sledil trasi Južnega... Vir: Zajem zaslona, Telegram

Samo plin za dvig življenjske ravni lahko pomaga, ne bo pa dovolj.

En krak plinovodov bo iz Turčije res šel proti severu in Slovenija bi se lahko priključila nanj – a nič ne kaže, da bo v Bruselj in njeno vojno zoper Rusijo zavarovana slovenska politična elite še pravočasno ugotovila, kaj se Sloveniji pripravlja.

»Za dvig življenjskega standarda je treba vložiti velike napore, tudi Turčija sama. Poceni plin nam bo seveda pomagal, to je dodatna konkurenčna prednost, a samo to ni dovolj, da bi bilo vse dobro,« sklene sogovornik.

In kje bo končala Slovenija?

Na revni, severni, ali bogatejši, južni strani plinske zavese?

En krak plinovodov bo iz Turčije res šel proti severu in Slovenija bi se lahko priključila nanj – a nič ne kaže, da bo v Bruselj in njeno vojno zoper Rusijo zavarovana slovenska politična elite še pravočasno ugotovila, kaj se Sloveniji pripravlja.

Če bi imeli v vladi ljudi, ki bi uvideli prave priložnosti, bi država lahko končala na bolj poceni strani nove evropske plinske zavese.

A kot vse kaže, se to ne bo zgodilo.

15. slovenska vlada
15. slovenska vlada: Se sploh zavedajo, kaj se nam pripravlja? Vir: Gibanje Svoboda

Slovenija bo verjetno sledila t. i. »jedrne države« Evrope – vse do bridkega konca.

Škoda.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek