Pivovarji kot čuvarji nesporne kulturne dediščine si želijo pravične trošarinske politike

Na prvem Strateškem forumu pijač, ki je za skupno mizo povezal proizvajalce brezalkoholnih pijač in vod, vinarje in pivovarje, so ti, skupaj s predstavniki ministrstev in evropskih združenj, iskali odgovore na izzive sektorjev.

Na eni strani je sektor pijač ena najmočnejših industrij v Sloveniji, a se je v času epidemije covida-19 znašla pred  težavami, saj je zaradi delnega zaprtja države doživela velik upad prihodkov. A je hkrati sektor še bolj povezala.

Prvi strateški forum pijač, ki so ga v Portorožu pripravili Združenje industrije pijač, Združenje slovenskih pivovarn in Združenje slovenskih vinarjev, ki delujejo v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je izpostavil glavne dosežke, teme in izzive sektorjev.

Sektor pijač je zelo pomemben sektor znotraj slovenske živilskopredelovalne industrije in posledično slovenskega gospodarstva, na ravni EU pa je to sploh najmočnejši sektor, ki ga povezujejo tudi močna evropska združenja. V Sloveniji v industriji pijač deluje preko sto podjetij, ki zaposlujejo preko 1.200 delavcev, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in delujejo po vsej Sloveniji.  

In medtem, ko se je Združenje industrije pijač zavezalo, da bo do konca leta 2025 zmanjšalo vsebnost sladkorja v brezalkoholnih pijačah za dodatnih 5 %, jih čakajo novi izzivi.

Direktiva o plastiki za enkratno uporabo (SUP) namreč zahteva, da vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za namene recikliranja ločeno zbere 77 masnih % odpadnih plastenk pijač (do leta 2025) in 90 masnih % odpadnih plastenk pijač (do leta 2029).

Kar zadeva plastenke pijač, pa mora vsaka država članica zagotoviti, da PET plastenke pijač od leta 2025 vsebujejo najmanj 25 % reciklirane plastike, plastenke pijač od leta 2030 vsebujejo najmanj 30 % reciklirane plastike. 

pivovarji2.jpg

Ob tem je Nicholas Hodac, generalni direktor evropskega združenja brezalkoholnih pijač UNESDA dejal, da "naši potrošniki in naš planet pričakujejo in si zaslužijo, da bo naš sektor še naprej poganjal velike transformacijske spremembe, da bo postal bolj trajnosten in še naprej spodbujal bolj zdravo pijačo. Skupaj s slovenskimi kolegi in oblikovalci politik lahko oblikujemo boljšo prihodnost našega sektorja z večjim pozitivnim vplivom na življenje ljudi."

Pivovarji so sicer na forumu izpostavili, da si želijo bolj pravične trošarinske politike. Zavzemajo se za celovit pristop k trajnostnemu, zelenemu in odgovornemu delovanju, ki ga bodo zapisali v zavezah odgovornosti pivovarskega sektorja.

"Cilj združenja je pivo postaviti na gastronomski zemljevid Slovenije kot lokalni, visokokakovosten zaklad ponudbe za domačega in tujega gosta z visoko dodano vrednostjo.

Pivo je prepoznano kot naravna, nizko-alkoholna pijača, ki ob odgovornem uživanju lahko postane del uravnotežene prehrane in je nesporno del kulturne dediščine, s kreativnostjo pivovarjev pa postaja tudi del moderne kulture uživanja pijač", je poudaril Andrej Sluga, podpredsednik združenja.

pivo

Tudi na ravni EU evropsko združenje pivovarjev, ki povezuje preko 11.000 pivovarn in ustvarja preko 2,6 milijona delovnih mest opozarja na nujne spremembe nacionalnih davčnih zakonodaj, zlasti za piva, ki vsebujejo manj kot 3,5 % alkohola.

Poudarja pomen označevanja energijske vrednosti in sestavin v pivu. Po besedah generalnega sekretarja evropskega pivovarskega združenja Pierre-Olivier Bergerona, pivovarji posebno pozornost namenjajo trajnosti poslovanja, odnosu do okolja in embalaži ter njeni ponovni uporabi.

Opozoril je tudi na velik upad prihodkov sektorja zaradi epidemije COVID 19 in pohvalil slovenske pivovarje in njihov prispevek k evropski kulturi in gospodarstvu.

»The Brewers of Europe podpira svoje člane pri zagotavljanju trajnostnega poslovanja in se trudi, da sektor piva skupaj z drugimi družinami pijač prispeva k uresničevanju Zelenega dogovora EU s konkretnimi ukrepi in zavezami do potrošnikov in družbe nasploh,« je zaključil.