REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Piše se leto 1958: »V Bruslju so črnci zaprti v ZOO, v Srbiji so gostje!«, opozarja Američanka

Piše se leto 1958: »V Bruslju so črnci zaprti v ZOO, v Srbiji so gostje!«, opozarja AmeričankaVir: Posnetek zaslona, X

Na Tik Tok računu »observationswithmyeyes« je ena od uporabnic objavila videoposnetek, v katerem je pokazala sliko afriških in jugoslovanskih študentov, ki stojijo skupaj in se pogovarjajo, poleg pa razvpito fotografijo temnopoltega otroka, ki ga od belega sovrstnika loči ograja.

Medtem ko so leta 1958 v Bruslju še obstajali 'človeški živalski vrtovi', kjer so ljudi in otroke iz Afrike kot živali razkazovali radovednim Evropejcem, so v Srbiji afriške študente sprejeli z velikim spoštovanjem, kot se spodobi.

Evropejci nanj gledajo kot na eksponat.

Na to zgodovinsko dejstvo je opozorila Američanka, ki trenutno živi v Srbiji, je spomnil N portal.

Pri tem je opozorila na zgodovino nekdanje skupne države, katere del je bila tudi Slovenija, ki se bistveno loči od kolonialne zgodovine številnih članic Evropske unije, s katerimi je uradna Ljubljana danes del istega političnega in vojaškega bloka.

»Mislim, da bi moral biti srbski narod na to ponosen!

Tako kot vsi narodi nekdanje SFRJ. In to zato, ker je bilo leta 1958 na Studenjaku srečanje afriških in srbskih študentov.

Ne zdi se tako velika stvar, ampak poglejte po drugi strani sliko iz Bruslja – afriški otrok v kletki, v človeškem živalskem vrtu.«

@observationswithmyeyes Replying to @milavuk670 Hvala#worldhistory #liesmyteachertoldme #yugoslavia ♬ original sound - Observationswithmyeyes

Medtem ko so leta 1958 v Bruslju še obstajali »človeški živalski vrtovi«, kjer so ljudi in otroke iz Afrike kot živali razkazovali radovednim Evropejcem, so v Srbiji afriške študente sprejeli z velikim spoštovanjem, kot se spodobi.

Na podoben način so bili sprejeti tudi v Sloveniji.

Slike ne lažejo. Sodelovanje Jugoslavije na področju šolanja tujih študentov se je začelo z Egiptom (tedaj Združena arabska republika), saj je imela SFRJ tesne odnose z Gamalom Abdelom Naserjem.

V šestdesetih letih 20. stoletja je Jugoslavija močno razširila štipendije in izobraževalne programe za študente iz Afrike, Azije in Latinske Amerike ter se tako uskladila s cilji gibanja neuvrščenih. Veliko afriških študentov je prišlo iz novih neodvisnih držav, kot so Gana, Nigerija,Tanzanija, Alžirija, Sudan, Kongo, Zambija...

Josip Broz Tito z Elizabeth Taylor, Sophio Loren, kraljico Elizabeto in Gamalom Abdelom Naserjem.

V teh programih so sodelovali tudi študentje iz držav Bližnjega vzhoda (npr. Sirije, Iraka in Jemna) in Azije (npr. Indije, Indonezije in Vietnama).

Jugoslovanska vlada je ponujala štipendije prek pobud, kot so bili Sklad za sodelovanje z državami v razvoju in posebni izobraževalni sporazumi. Univerze v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu so bile priljubljene destinacije za te študente.

Specializirani centri za usposabljanje, kot so tisti za kmetijstvo, tehniko in medicino, so poskrbeli za posebne razvojne potrebe neuvrščenih držav.

Na to, kako zavržno so kolonialni gospodarji v istem obdobju ravnali z afriškimi narodi, še desetletja po koncu druge svetovne vojne, je spomnilo tudi več zapisov na omrežju X.

In že zato bi morala imeti Slovenija drugačen odnos tudi do trpljenja Palestincev, ne pa enakega kot tiste države, ki so kolonizirale in zatirale druge narode in še danes podpirajo kolonizatorske in genocidne projekte Izraela.

Na mestu pa bi bil tudi dugačen odnos Slovenije do Beograda in Srbije.

V Sloveniji že od osamosvojitve vse, kar prihaja iz Zahoda, tudi iz Belgije, iz Bruslja mediji in politiki sprejemajo z vdanostjo in strahospoštovanjem.

Čeprav gre za državo, katere voditelj je pobil in pohabil na milijone ljudi.

Vse, kar prihaja iz Beograda pa praviloma ignorirajo in zaničujejo.

Pozabljajo pa, da je Beograd bil in je v veliko pogledih tudi danes, še vedno na strani napredka in mednarodne pravičnosti - veliko boj kot tisti, ki se imajo tudi danes za bolj napredne in bolj civilizirane.

Srbija, na primer, še danes nima težav pri glasovanju v OZN o obsodbi obujanja nacizma, medtem ko Slovenija vedno glasuje proti.

In Srbija ni imela težav pri nadaljevanju priznavanja palestinske državnosti.

Jugoslavija je priznala Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) kot legitimnega predstavnika palestinskega ljudstva in ji podelila diplomatski status že leta 1974, na vrhu Gibanja neuvrščenih v Alžiru.

Slovenija proti, Srbija za - glasovanje o resoluciji proti obujanju nacizma letos v OZN. Vir: Posnetek zaslona

Jugoslavija je dejavno podpirala palestinsko stvar kot del svoje uskladitve z načeli gibanja neuvrščenih in svojega stališča do antikolonializma.

Čeprav je Palestina leta 1988 razglasila neodvisnost, jo je Jugoslavija v svojih diplomatskih okvirih že obravnavala kot državo in vzdrževala tesne odnose vse do razpada SFRJ v začetku devetdesetih let.

Srbija kot pravna naslednica ZR Jugoslavije je še naprej priznavala Palestino - za razliko od Slovenije, ki tega akta Jugoslavije ni potrdila.

In je šele letos, po velikih zapletih, uspela priznati Palestino.

Tudi to bi nas moralo spomniti, da prepričanja o zahodni naprednosti in samoljubna zaverovanost v lastno večvrednost in pravilnost sledenju zahtevam iz t. i. evropskega Bruslja - pogosto neutemeljena.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek