Ograjo na meji s Hrvaško bodo po vladnih načrtih odstranili do konca leta, nadzor odslej s kamerami in brezpilotnimi letali

Nova notranja ministrica Tatjana Bobnar se je že med predstavitvijo ministrske kandidature na matičnem odboru DZ zavzela za odstranitev tehničnih ovir z južne meje, »da nihče več na tej poti ne umre.«

Kot je tedaj napovedala, bi nadzor med drugim nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba.

V reševanje migrantske problematike želi vključiti tudi civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost.

Rasizem se da spakirat kakor ti milo. Vzameš dve fotki in je. A ni vaš Grims rekel, da so begunci samo do prve varne države, potem so pa migranti? Zdaj bi pa 200.000 migrantov sprejeli? Zakaj je potem morala kurdska deklica umreti? Spizdite že v temo zgodovine.

— Bor1s (@Bor1s7) February 27, 2022

Da je odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji ena od prednostnih nalog vlade, so za STA v torek zatrdili tudi na ministrstvu za notranje zadeve.

Odstranitev je predvidena do konca tega leta, ta teden bodo začeli s pripravo operativnega načrta, ki naj bi bil končan do konca junija.

Slovenija ima na meji s Hrvaško trenutno sicer 135.372 metrov panelne ograje in 60.595 metrov rezilne žice, ki pa so jo postopno nadomeščali s panelno ograjo.

Za nabavo in postavitev žične ter panelne ograje je država do zdaj namenila 23,25 milijona evrov, za vzdrževanje pa še okvirno 3,6 milijona evrov.

Ograja je zelo grenila življenje ljudem, ki živijo ob meji, uničujoče pa je vplivala tudi na turizem ob Kolpi.

Vožnje s kajaki in kanuji, kopanje v reki in ob njej, celo dostop do vode samih lastnikov obmejnih parcel je bil velikokrat onemogočen zaradi ograj in žice, ki so jih v Sloveniji pričeli postavljati po večjem begunskem valu leta 2015.

Odločitev za postavitev ograje na južni meji sega v jesen 2015, ko je bila Evropa, s tem pa Slovenija, ki leži na t. i. balkanski poti, priča množičnim migracijam.

Tedanji premier Miro Cerar je 22. oktobra 2015 napovedal, da bo vlada spričo begunske krize storila vse, kar mora, da zavaruje državo, vključno s postavitvijo ograje na meji, če ne bo skupne evropske rešitve.

Tri tedne pozneje, 11. novembra, je Slovenska vojska na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati bodečo žico.

Na mnogih mestih, kjer je meja s Hrvaško izjemno vijugava pa je bila postavitev »tehničnih ovir« ali povsem nemogoča, ali pa je vodila do zelo absurdnih situacij. Nekateri lastniki imajo namreč še danes na primer hišo v Sloveniji, gospodarsko poslopje pa le nekaj metrov vstran – na Hrvaškem.

Država pa ob tem ni imela samo stroškov z ograjo, ki v veliko primerih sploh ni preprečila prihoda beguncev (ograjo se je dalo preplezati ali preskočiti, tudi rezilno žico je mogoče prečkati s pomočjo navadne odeje), pač pa je morala plačevati nadomestilo tudi lastnikom obmejnih parcel.

Desetletna kurdska deklica je druga smrtna žrtev v zgolj enem tednu pri prečkanju hrvaško-slovenske meje. Skupno je umrlo že 28 prebežnikov https://t.co/VuMxxvXQm4

— Vanessa Čokl (@VanessaCokl) December 14, 2021

Nadomestila zaradi otežene redne rabe zemljišča, ki nastane pri izvajanju nalog nadzora državne meje in preprečevanja nedovoljenega prehajanja državne meje, je predvidela že februarja leta 2017 uveljavljena novela zakona o nadzoru državne meje.

Višina nadomestila je bila odvisna od obsega posega na zemljišču, bonitete zemljišča in vrste dejanske rabe. Za pozidana zemljišča so lastniki prejeli 0,3 evra na kvadratni meter, za vodna in neplodna zemljišča pa 0,025 evra.

Odškodnine za kmetijska zemljišča pa so bile odvisne od bonitetne ocene.

Izračuni so pokazali, da odškodnina za pozidana zemljišča znaša 30 evrov za 20 metrov oziroma 3000 evrov za dva kilometra ograje.

Nižje odškodnine so predvidene za vodna in neplodna zemljišča.

Njihovi lastniki bi denimo za dva kilometra ograje prejeli 250 evrov odškodnine, za 20 metrov ograje pa 2,5 evra.

Jančič, tudi iz Sirije, Afganistana, Jemna, Eritreje, Turčije so bežale ženske z otroci. Kje je končala 10-letna kurdska deklica? Zaradi srčne krščanske duše, kot je izjavil butasti Horvat. Kaj smo storili tem beguncem? Žica, policija, vojska, Kolpa. Ti svinja desničarska. Gnus!

— JJ (@JJ13003305) March 8, 2022

Pri kmetijskih zemljiščih pa denimo lastnik zemljišča z bonitetno oceno 10 za dva kilometra postavljene ograje prejme 600 evrov odškodnine.

Lastnik zemljišča z najvišjo bonitetno oceno 100 pa bi za dva kilometra ograje prejel 6000 evrov odškodnine.

Vse te tehnične ovire so na južni meji postavljali v treh fazah.

Za nabavo in postavitev je bil v času Cerarjeve vlade pristojen Zavod za blagovne rezerve RS.

Drugo fazo pa je v času vlade Marjana Šarca vodilo ministrstvo za javno upravo.

Zadnjo, tretjo fazo, pa izvršuje ministrstvo za notranje zadeve, ki je zadevo prevzelo v času vlade Janeza Janše.

Rezilno žico je po celi dolžini po usmeritvah notranjega ministrstva postavljalo ministrstvo za obrambo. To je zadolženo tudi za njeno vzdrževanje in odstranjevanje.

Lokalni prebivalci so zaradi ograje velikokrat protestirali in opozarjali, da onemogoča vsakdanja opravila, ločuje povezane skupnosti in škoduje turizmu ter gospodarstvu, hkrati pa ogroža življenje divjadi.

A zate utopljena kurdska deklica ni človek? Da te ni sram, da z lažmi pumpaš uboge v duhu in umu.

— The Last Man - Jože Mlinarič  (@meteoriterain) December 11, 2021

Ograji je ves čas nasprotovala tudi Hrvaška.

Študije pa so tudi pokazale, da tehnične ovire lahko samo deloma omejijo prihode beguncev in migrantov.

Če se ne izkoreninijo vzroki, ki ljudi silijo v migracije, obupani ljudje vedno najdejo poti za preselitev iz držav, kjer jih pestijo lakota, vojne ali revščina.