REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odprto pismo Marije Mlakar: javni poziv vernice RKC k izjavi za javnost v zvezi s spornim besedilom »Presežki 5«

Odprto pismo Marije Mlakar: javni poziv vernice RKC k izjavi za javnost v zvezi s spornim besedilom »Presežki 5«Vir: Twitter

Najgloblje spoštovani predstavniki Rimskokatoliške cerkve!

Pošiljam Vam javno pismo, ki je namenjeno RKC, v vednost pa poslano še celotni slovenski medijski krajini. Pismo se navezuje na besedilo »Presežki 5«, objavljenem pred nekaj dnevi v reviji Demokracija. Besedilo po mojem mnenju v napačni in škodljivi luči predstavlja Boga, zaradi česar sem globoko užaloščena. Pričakujem, da se boste na moje pismo odzvali z izjavo za javnost in tako Slovencem pokazali, da se RKC z zapisom »Presežki 5« ne strinja in ga ne odobrava.

Mojo širšo obrazložitev si lahko preberete spodaj. 

Sredi adventa smo in kdor najde v težavah, ki nas pestijo, tudi priložnosti, ima letos odlične pogoje, da lahko ta poseben čas umika, premišljevanja, spreobrnjenja in pričakovanja doživi še toliko globje. Nikjer na tem svetu ni boljšega prostora, kjer bi lahko začeli spreminjati ta planet na bolje, kot v nas samih. Pri tem je potrebno skušnjavi, ki s prstom kaže, kaj je grešnega na drugih, (skoraj) povsem obrniti hrbet, kar ni lahka naloga.

Bojim pa se, da bi ostalo spregledano dejstvo, da avtor piše o Bogu – ne bogu z malo začetnico, kar bi pomenilo kateregakoli boga, pač pa o Bogu z veliko začetnico, torej o Bogu Rimskokatoliške cerkve. Glede na to, v kakšni luči to besedilo prikazuje Boga, menim, da je to grda zloraba Božjega imena.

Moja adventna prizadevanja – in verjamem, da še marsikaterega drugega vernika – pa je močno zmotilo pred dnevi objavljeno besedilo »Presežki 5«, v katerem beremo: »...Zgodilo se bo torej, da bodo migranti nepojasnjeno zbolevali in umirali, saj bo Bog ustvaril tak mikroorganizem, ki ne bo prenašal njihove DNK. Mogoče je torej ustvariti tak virus, zaradi katerega zbolevajo določeni ljudje, rase, skupine ljudi določenih lastnosti. Ciljna eliminacija skratka

In dalje: »Je Bog torej rasist? Ravno toliko kot ljudje, ki iztrebljajo določene, njim škodljive živalske in rastlinske vrste. Ne gre za rasizem, gre za očiščenje. Odstranjevanje plevela. Če hočete dober pridelek, je to nujno.« (Aleksander Škorc, Presežki 5, Demokracija, 3. 12. 2020).

V nadaljevanju besedila avtor z enakim gnevom Bogu pripisuje še, da bo uničil tudi vse belce, ki niso »dobre duše«; pri čemer iz besedila nikakor ni čutiti, da bi Škorc presojo o tem, katera duša je dobra in katera ni, zaupal Bogu. In niti za trenutek se ne vpraša, ali bi njega samega tak bog (če bi obstajal) lahko pustil pri življenju.

V besedilu sledi še nekaj cvetk o Jezusu, za katere pa tu ne bi tratila prostora.

Ta »Presežek 5« naj bi bila sicer satira - o tem, ali je besedilo satirično ali grozljivo, naj se odloči vsak sam; jaz vidim satiro le v naslovu samem, ki pa je v bistvu avtosatiričen. Ne vem, morda so avtosatira tudi vse ostale »duhovitosti« tega besedila. Ampak! Satira, avtosatira ali nič od tega - v vsakem primeru je besedilo sporno z več vidikov; verjamem, da bodo na to dovolj opozorili že drugi. Bojim pa se, da bi ostalo spregledano dejstvo, da avtor piše o Bogu – ne bogu z malo začetnico, kar bi pomenilo kateregakoli boga, pač pa o Bogu z veliko začetnico, torej o Bogu Rimskokatoliške cerkve. Glede na to, v kakšni luči to besedilo prikazuje Boga, menim, da je to grda zloraba Božjega imena.

Najverjetneje bi imelo dramatične posledice, če bi si nekdo dovolil tako oskruniti ime nekega drugega boga ali preroka neke druge vere, kajne?

Tudi Škorčev »bog« bi to skrunitev verjetno maščeval.

Naš Bog pa je že dva tisoč let Ljubezen in Odpuščanje; je že dva tisoč let za vse enak in neskončno potrpežljiv z vsakim. Celo s takim, ki grdo žali njegovo ime in dela sebi sramoto s svojimi dejanji.

Odgovor s strani Rimskokatoliške cerkve na to pisanje je ne le pomemben, ampak je nujen; ne samo zame - verjamem, da to potrebujejo tudi ostali verniki. Kako naj sicer še kdaj kateremu od svojih prijateljev, ki Boga še ne poznajo, s polno samozavestjo krščanskega človeka povemo, da je bistvo nauka, ki mu sledimo, v sprejemanju bližnjega, v ljubezni, ki ne izključuje nikogar, in v tem, da postajamo z njim boljši in modrejši ljudje?

Ne želim javnega linča avtorja in ne potrebujem njegovega opravičila, ker je užalil moja verska čustva.

Odločno pa pozivam pristojne v Rimskokatoliški cerkvi, da javnost opozorijo na to, da objavljeno besedilo povsem zgrešeno predstavlja Boga, ki ga častimo verniki Rimskokatoliške cerkve, in da NE izpričuje naših pogledov, vizij in vrednot.

Naj se vrnem na začetek tega pisma – tisti »(skoraj)« ni v oklepajih dodan naključno. Včasih, res izjemoma, kadar nekdo počne nekaj hudo škodljivega, takrat moramo, če imamo kaj vesti, še sami stegniti prst in naglas povedati, da tega ne bomo dopuščali. Odgovor s strani Rimskokatoliške cerkve na to pisanje je ne le pomemben, ampak je nujen; ne samo zame - verjamem, da to potrebujejo tudi ostali verniki. Kako naj sicer še kdaj kateremu od svojih prijateljev, ki Boga še ne poznajo, s polno samozavestjo krščanskega človeka povemo, da je bistvo nauka, ki mu sledimo, v sprejemanju bližnjega, v ljubezni, ki ne izključuje nikogar, in v tem, da postajamo z njim boljši in modrejši ljudje?

S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam,

Marija Mlakar

Delite članek