»Nataša ... saj to veš, da so v času druge svetovne vojne Ukrajinci iz SS enot pobijali naše dedke in babice, kajne?«

Preobrat v odnosih med ZDA in EU je postavil na glavo tudi vse glavne teme, na katerih je zadnja tri leta temeljila slovenska zunaja politika.

Tudi zato je Janez Janša glede Ukrajine nekoliko znižal svoj ton (Trump, Orbán, Fico in ostali politični zavezniki se niti najmanj ne strinjajo z njegovimi pogledi), medtem ko predsednik vlade, zunanja ministrica in predsednica države še vedno ponavljajo stara zaklinjanja. Le nekoliko manj glasno in odločno.

Tanja, ko podpiraš zadrogiranega naci Zelenskega, se ti vrne kot bumerang. ZDA in Rusija bodo bogateli mi bomo pa umirali, ker bomo dajali ves denar v naci Ukrajino za obnovo države.

— Kristjan Božič (@BozicKristjan) February 19, 2025

Saj vemo, kako je šlo. Najprej so obsojali »neizzvano agresijo na Ukrajino.«

Sledilo je zaklinjanje, da bomo »Ukrajini pomagali, dokler bo potrebno.«

Zdaj je na vrsti zaklinjanje, da ne more biti miru in »pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine.«

Ampak tega ne bi bilo potrebno izreči, če bi se načrti evropskih politikov in njihovih ameriških gospodarjev pod Bidnovo taktirko izšli - toda očitno so se sfižili.

Tanja Fajon pa med tem: “Mi si želimo, da Ukrajina to vojno zmaga.”

To ne zgleda ravno konsistentno z idejo premirja. Me prav zanima, kakšen bo backtrack od tega in upam, da jo kak novinar še spomni na to izjavo, ko bo ob njej stal kdo drug in ne ukrajinska političarka. pic.twitter.com/bTOjPvDWpH

— Marko Dvornik (@markodvornik) June 14, 2022

Seveda, saj se še vsi spomnimo, kako si je slovenska zunanja ministrica, ki je nespametno posnemala intelektualno podkapacitirano nemško kolegico Baerbockovo in tudi sama oznanila, da smo (Slovenija) v vojni z Rusijo javno želela, da Ukrajina to vojno zmaga!

Toda zmaga je danes videti malce drugače, mar ne, okus v ustih je malce grenak, mar ne?

In kam je pripeljala ta nespametna, kriminalna, dobesedno zločinska podpora slovenskih politikov ukrajinskemu režimu, Zelenskemu, (ki je pred vojno zmagal na ukrajinskih predsedniških volitvah na mirovniški platformi, dobil glasove tudi rusko govorečih volivcev in nato obrnil ploščo) - do vojne in žrtev, ki jih je zagotovo že bistveno več kot milijon.

Da se v situaciji sploh ne znajde, je dokazal premier Robert Golob, ki je te dni ponovno obljubljal podporo - ukrajinskemu diktatorju.

Namesto da bi iz soban vlade vrgel svojega svetovalca Vojka Volka in raje poslušal Miroslava Gregoriča še vedno ponavlja zgolj od časa povožene fraze.

Napoleon je imel ogromno armado, Hitler se vecjo. S cim konkretno boste pa vi pokoril rusijo? Nimate ne vojske, ne vojaske industrije, ne resursev in ne denarja za tako vojno.

— Jože Rekar  (@RekarJoze) October 18, 2024

Še nedolgo tega se je naš daljnovidni predsednik vlade navduševal celo nad načrtom za zmago ukrajinskega samodržca in podpiral pot Ukrajine v NATO - s tem pa za čim daljšo vojno v Ukrajini.

Nič boljša ni niti slovenska predsednica, ki se ima za dobro poznavalko mednarodnih odnosov.

Vampi! To je vaš doseg Musarjeva!

— Drago Babnik (@BabnikDrago) February 19, 2025

V resnici pa je pogrnila na vsej črti - skupaj s svojimi svetovalci.

Slovenska predsednica je ne glede na to prejela celo častni doktorat iz mednarodnih odnosov.

To je seveda najboljši dokaz, da se je potrebno neki neznani Univerzi Orientale iz Neaplja, če vam je kaj do lastne reputacije in dobrega imena - izogibati v velikem loku.

Kljub temu pa Pirc Musarjeva še naprej vztraja pri - moraliziranju.

Moraliziranju, ki nima zveze z zdravo pametjo in realizmom in je zato še posebej pogubno prav za Ukrajino.

A vam skozi govorimo, da ko se bodo stvari postavile na svoja mesta. Boste izpadli samo vojno hujskaški koristni idioti. Kaj se z idioti naredi, odstrani se jih iz kolektiva, ker ne pašejo vanj. Čivave so žalostne in razočarane @nmusar @vladaRS@tfajonhttps://t.co/jHK50fPVYb

— Smartzero (@qrc_van_dick) February 17, 2025

Še naprej ponavlja prazne floskule, za katere je tudi ameriška administracija povedala, da so stvar preteklosti.

Vztrajati pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, vstopu v NATO, varnostnih garancijah - vse, kar so ZDA zdaj zavrnile, pomeni le nadaljevanje vojne.

So here we have Ukrainian paratroopers, armed and supported by the US and its NATO partners singing the "Our father is Bandera" song. pic.twitter.com/4HZxCCerjL

— Richard (@ricwe123) February 22, 2025

Ob izvolitvi predsednice smo zapisali: »Sprememb pa glede na stališča nove predsednice ni mogoče pričakovati na zunanjepolitičnem področju, kjer sta nova predsednica in njen protikandidat pokazala porazno nekreativnost, nesamostojnost in nagnjenost k sprejemanju večinsko uveljavljenih, a neutemeljenih stereotipov, predvsem glede politike Združenih držav in Evropske unije do Ukrajine in še nekaterih podobnih kriznih žarišč in mednarodnopolitičnih vprašanj.

Pri tem pa ni mogoče niti mimo ugotovitve, da tako Anže Logar kot Nataša Pirc Musar podpirata vojno v Ukrajini, v nasprotju z določili ustave, ki jo bo sedaj Nataša Pirc Musar v skladu s prisego morala še posebej dosledno spoštovati.

Na tem področju Slovenija na teh volitvah ni imela in si morda niti ni želela sprememb, zato bo tudi še naprej, ne glede na volitve, plačevala ceno za takšno 'izbiro'.

Kakšna bo, si lahko že takoj ogledate v vsaki samopostrežni in na plačilnih listah, kjer inflacija rapidno hitro odžira vse, kar prinesejo vladni bombončki.«

Dušan Jambrošič pa je, ko je povzel dotično delovanje slovenskih politikov o tem zapisal svoje mnenje, ki si ga velja zaradi sočnosti in točnosti prebrati v celoti, v »Zgodbi o eni Nataši, ki rada prepeva ukrajinske pesmi«: »Ko smo na funkciji predsednika države imeli udarno iglo slovenskega instagrama, človeka, ki sliši na ime Borut Pahor sem bil prepričan, da bolj degradirat predsedniško funkcijo kot je to storil on ne more nihče več.

Pa sem se v svoji napovedi bridko zmotil. Njegovo mesto je zasedla Nataša Pirc Musar. Saj veste ... to je tista gospa, ki je nekoč rekla, da 'pravica do necepljenja ne obstaja.' O, seveda obstaja. 42% slovenske populacije z mano vred si je vzelo pravico do tega, da ne podleže pritiskom, ustrahovanju, pranju možganov, medijski propagandi in se z nekim zvarkom, ki ni prestalo ne slepih testov, ne tretje raziskovalne faze pač ne cepi. Imeli smo dobre in tehtne razloge za svojo odločitev.

Na njej me je vedno nekaj motilo. In to še v obdobju, ko je v tandemu s pokojnim Matjažem Tankom vodila oddajo 24 ur na Pop tv. Človeka v oči pogledaš, tam vidiš nekaj temnega in zloveščega ter si rečeš ... ok. Tole ni oseba, s katero bi poslovno sodeloval. Niti oseba, s katero bi šel na kavo. Še najmanj pa oseba, iz rok katere bi prejel neko nagrado, priznanje, karkoli že. Raje si luknjo v koleno zvrtam.

Potem pa ob neki priložnosti ujamem posnetek, na katerem predsednica države v Kijevu poje neko ukrajinsko pesem. Začudeno strmim v tisto groteskno sceno in na misel mi pride neka pesem mojega sovaščana Borisa Kopitarja. Avtor teksta je pokojni Branko J. Vunjak, bolj znan kot Brendi. Refren tega komada gre pa takole: 'Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, se bo zavedal svojih korenin, da bi ponosen bil kot njega dedek, le tega v srcu si močno želim'.«

»Mislim ... že dolgo vem, da imamo Slovenci s svojo narodno identiteto hude težave. Medtem, ko so Hrvati in Srbi na svoje poreklo tako ponosni, da jim že kar škodi in se lahko hitro prestopi rubikon ter pride do točke, kjer se zdravi patriotizem spremeni v nezdravi nacionalizem, imamo mi obratno situacijo. En kup ljudi, ki bi radi bili včasih Avstrijci, drugič Švicarji, tretjič Nemci. Le tisto kar v resnici so, iz meni neznanih razlogov ne bi bili. Logično vprašanje, ki si ga ob tem zastaviš je sledeče: a biti Slovenec ni dovolj dobro? Ni dovolj ugledno? V čem je fora?

Ampak videt slovensko predsednico, ki v Kijevu poje ukrajinske pesmi, je bilo zame osebno dno dna.

Nikoli je nisem slišal javno prepevat slovenske pesmi, ukrajinske pač. Še dve noči sem imel nočne more na račun tega. Dobro, zdaj malo pretiravam ampak saj razumete poanto.

Nataša ... saj to veš, da so v času druge svetovne vojne Ukrajinci kot člani nemških SS enot pobijali naše dedke in babice, kajne? Saj so ti tvoji svetovalci to povedali najbrž.«

Dokler se politični vrh v Kievu, ni zmožen distancirati od nacizma / fašizma, ki je v Ukrajini (predvsem v zahodenm delu) postal popolnoma normaliziran, je prepevanje partizanskih pesmi v podporo teh istih, naravnost ironično in perverzno do skrajnosti.

— Chasing_Shadows (@Chasing69923106) February 26, 2023

»In ti si šla potem v Kijevu recitirat oziroma citirat Kajuha. Fak, stari.

Pa Borut Pahor je bil zate vesoljska ladja, Nataša.

In, če se sprašuješ zakaj te ne vikam. Zato. Spoštovanje si je treba zaslužit. Ni to nekaj, kar samoumevno pride v paketu z neko politično funkcijo.«

»To hlapčevanje pred skorumpirano in s kokainom našmrkano ukrajinsko politično elito, so 'z odliko' opravili vsi naši politiki. Od Janše, do Goloba in predsednice.

Človeku gre malček na bruhanje. Sploh zdaj, ko vidim kako so začeli ploščo obračat.

Torej, Nataša ... glede na aktualno geopolitično svetovno dogajanje te sprašujem ... bomo zdaj ruske pesmi peli? Ali končno kaj slovenskega, pa magar od skupine Pop Design?«