REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mandatarji doslej: dvanajst uspešnih, pet zavrnjenih

Mandatarji doslej: dvanajst uspešnih, pet zavrnjenih

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval sedemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.

15. 5. 1990 - Po prvih večstrankarskih volitvah je tedanja tridomna slovenska skupščina Lojzeta Peterleta izvolila za predsednika izvršnega sveta skupščine RS oz. predsednika prve demokratične vlade. Za njegovo izvolitev je glasovalo 184 delegatov, 36 glasovnic pa je bilo neveljavnih.

19. 2. 1992 - Skupina neodvisnih poslancev je vložila predlog za konstruktivno nezaupnico takratnemu premierju Peterletu in za novega mandatarja predlagala Marka Voljča. A poslanci predloga niso izglasovali, saj je zanj glasovalo 115 tedanjih delegatov skupščine, 106 jih je bilo proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna.

8. 4. 1992 - Neuspešen je bil tudi poskus konstruktivne nezaupnice Peterletu takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja. Njegovo kandidaturo za mandatarja je namreč podprlo 98 delegatov, proti pa jih je glasovalo 105.

22. 4. 1992 - Tretji poskus zamenjave Peterleta pa je uspel Janezu Drnovšku. Po izglasovanju konstruktivne nezaupnice je s 126 glasovi za in 82 proti na predlog LDS Drnovšek postal novi predsednik vlade.

12. 1. 1993 - Po prvih volitvah v državni zbor v samostojni Sloveniji, na katerih je zmagala LDS, je bil za predsednika vlade znova izvoljen Janez Drnovšek. Za njegovo izvolitev je glasovalo 48 poslancev, 36 jih je bilo proti, tri glasovnice pa so bile neveljavne.

9. 1. 1997 - Janez Drnovšek je bil znova izvoljen za predsednika vlade, in sicer s 46 glasovi za in 44 proti. Manjkajoči 46. glas za njegovo izvolitev je prispeval nekdanji poslanec opozicijske SKD Ciril Pucko.

20. 4. 2000 - Potem ko je zaradi neizglasovane zaupnice padla vlada Janeza Drnovška, je tedanja opozicija za novega premierja predlagala Andreja Bajuka. A njegova izvolitev v prvem poskusu ni uspela, saj je zanj glasovalo 44, proti pa 33 poslancev, dve glasovnici sta bili neveljavni.

26. 4. 2000 - Tudi drugi poskus imenovanja Andreja Bajuka na mesto predsednika vlade ni bil uspešen. Tedaj je namreč za njegovo izvolitev glasovalo 43 poslancev, deset jih je bilo proti, dve glasovnici sta bili neveljavni.

3. 5. 2000 - Andrej Bajuk je bil za mandatarja izvoljen v tretjem poskusu, ko je za potrditev potrebna le navadna večina. Dobil je 46 glasov podpore, 44 poslancev pa je glasovalo proti. Manjkajoča glasova sta tedaj zagotovili dotedanja poslanka DeSUS Eda Okretič Salmič in poslanka SNS Polonca Dobrajc.

16. 11. 2000 - Potem ko je Bajukova vlada naloge opravljala le pol leta, je na rednih volitvah znova slavila LDS. Predsednik vlade je znova postal Janez Drnovšek, ki je bil izvoljen z 61 glasovi za in petimi proti, ena glasovnica pa bila neveljavna.

11. 12. 2002 - Po izvolitvi Janeza Drnovška na funkcijo predsednika republike je DZ za novega predsednika vlade imenoval Antona Ropa. Za njegovo izvolitev je glasovalo 63, proti pa 24 poslancev.

9. 11. 2004 - Po zmagi SDS na parlamentarnih volitvah je bil z 51 glasovi za, 27 proti in eno neveljavno glasovnico za mandatarja izvoljen prvak stranke Janez Janša.

7. 11. 2008 - Po volitvah, na katerih je slavila SD, je predsednik vlade postal Borut Pahor. Zanj je glasovalo 59 poslancev, 24 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna.

11. 1. 2012 - Po padcu vlade Boruta Pahorja zaradi neizglasovane zaupnice je na predčasnih volitvah zmagala Pozitivna Slovenija, njen prvak Zoran Janković pa ni uspel sestaviti vladne koalicije in si zagotoviti podpore za izvolitev za mandatarja. V DZ ga je namreč podprlo 42 poslancev, eden je bil proti, štiri glasovnice pa so bile neveljavne.

28. 1. 2012 - Po neuspešnem poskusu Zorana Jankovića, da bi sestavil koalicijo, je bil za mandatarja izvoljen Janez Janša. Na glasovanju ga je podprlo 51 poslancev, 39 pa jih je glasovalo proti.

27. 2. 2013 - Po razpadu vladne koalicije je DZ izglasoval konstruktivno nezaupnico drugi vladi Janeza Janše in za mandatarko izvolil tedanjo vodjo Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek. Na glasovanju jo je podprlo 55 poslancev, 33 jih je glasovalo proti.

25. 8. 2014 - Odstopu predsednice vlade Alenke Bratušek in posledično padcu vlade so sledile nove predčasne volitve, na katerih je slavila novoustanovljena stranka SMC. Njen prvak Miro Cerar je s 57 glasovi za in 11 proti postal premier.