Zorko in Tomšič menita: manjšinska vlada možna, a ne nujno stabilna

Manjšinska vlada peterice strank pod okriljem LMŠ, ki bi jo podprla Levica, je po oceni analitikov Andraža Zorka iz agencije Valicon in Matevža Tomšiča s fakultete za uporabne družbene študije sicer možna, a ne nujno stabilna. Ob tem opozarjata predvsem na veliko število strank in neizkušenost potencialnega mandatarja, prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Zorka odločitev Levice, da ne vstopi v vlado z LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ni presenetila, saj jo je napovedoval že pred časom. Kot je pojasnil za STA, je njen položaj v opoziciji precej udoben, prav tako pa gre za stranko z drugačno notranjo organiziranostjo. Že zaradi odločanja, ki je v stranki organizirano horizontalno, bi težko prišlo do tega, da bi se stranka lahko priključila katerikoli vladi, razen tisti, v kateri bi sama imela večino, je še dejal.

Po mnenju političnega analitika Matevža Tomšiča pa so v Levici očitno presodili, da bi vstop v vlado prinesel zanje preveliko tveganje, postalo jim je jasno, da nekaterih svojih zahtev ne bodo mogli uveljaviti. Volivci bi jim zagotovo zamerili sodelovanje v vladi, ki bi na zahtevo Evropske komisije privatizirala NLB. "Tako se je odločila za udobno pozicijo: izognila se bo odgovornosti za sprejemanje nepopularnih ukrepov, hkrati pa bo še vedno podpirala ideološko motivirane projekte," je dejal za STA.

Manjšinska vlada s podporo Levice, o kateri se zdaj dogovarjajo, je po mnenju Zorka in Tomšiča sicer možna. "V Sloveniji tega še nismo imeli, zato sem nam zdi morda to nenavadno, ampak poznamo pa kar nekaj primerov iz drugih evropskih držav," je dejal Zorko in spomnil na denimo daljše obdobje manjšinskih vlad v Španiji.

Je pa Zorko obenem opozoril na neznanke, med njimi predvsem to, da bo na mestu predsednika vlade spet "nov neizkušen politik". "Meni se recimo to zdi večje tveganje, kot pa da bo šlo za manjšinsko vlado s podporo Levice v ozadju," je dejal.

V Sloveniji po mnenju Tomšiča manjšinska vlada ne bi bila stabilna, kot so na primer manjšinske vlade v Skandinaviji. A je poudaril, da gre tam za precej drugačno politično kulturo, ki je bolj naklonjena sodelovanju, poleg tega pa vlade tam sestavljajo največ tri stranke, pri čemer je ena izrazito dominantna. Pri nas pa bi bilo v njej pet strank, pri čemer največji med njimi partnerji po njegovi oceni ne bi priznavali primata. "V takšnem primeru so predčasne volitve skoraj neizbežne," je dodal.

Tudi Zorko vidi tveganje v velikem številu strank. "Te so sicer do zdaj navzven delovale precej enotno, vprašanje pa je, kaj bo, ko bodo začele vladati," je dejal in spomnil na današnja različna stališča v prvih odzivih na odločitev Levice. Po Zorkovem mnenju je tako videti, da v petih strankah niso popolnoma enotni, kako si razlagati vlogo Levice.

Najbolj tvegan položaj v takšni vladi, ki se zdaj oblikuje, ima po Zorkovem prepričanju zagotovo Šarec kot predsednik te vlade. Kot še meni, bo zelo tvegan in neugoden v takšni vladi tudi položaj SD, ki je Levici po programu in usmeritvah najbližje, najmanj pa bo vstop v takšno vlado tvegan za DeSUS, SAB in SMC.

Na vprašanje, ali bi bile za Šarca boljše predčasne volitve ali manjšinska vlada, je Zorko odgovoril, da so sami očitno precenili, da slednje, kar da je verjetno tudi res. Ob ponovnih volitvah bi bil namreč po njegovih navedbah rezultat zelo negotov. Prav tako so se v strankah pred zadnjimi volitvami finančno iztrošili in jih tudi iz tega vidika nihče noče, je dodal.

Po mnenju Tomšiča pa si je Šarec, ko je vse od razglasitve volilnih izidov razglašal, da bo on sestavil vlado, in zavrnil možnost "velike koalicije", precej zožil manevrski prostor. "Sedaj je postavljen v situacijo, ko ima pred seboj dve slabi možnosti: vodenje nestabilne in disfunkcionalne vlade ali predčasne volitve in s tem priznanje neuspeha pri oblikovanju vlade. Oboje mu bo prineslo upad volilne podpore - eno prej, drugo kasneje," je še napovedal.

Današnja relativno hitra odločitev peterice strank po torkovi večerni odločitvi sveta Levice, da ne vstopi v vlado, da gredo v projekt manjšinske vlade s podporo Levice, po Zorkovem mnenju kaže morda tudi neko stopnjo obupanosti, da si "nikakor za nobeno ceno ne želijo volitev". Hkrati pa to kaže tudi močno željo vladati, pri čemer je vprašanje, koliko časa bo to trajalo, je dejal.

Ob tem je pojasnil, da bo vlado vodil popolnoma neizkušen predsednik vlade, da bo v njej pet strank in da jih bo od zunaj podpirala Levica, ki je prav tako relativno nov igralec, za katerega se ne ve, kako se bo obnašal. Prav tako po njegovih besedah ni znano, kako bo vsaka od petih vladnih strank interpretirala ravnanje Levice. "Tu ni samo Levica tista, ki je potencialen rušitelj te koalicije. Predvsem štiri vladne stranke, ki ne bodo imele predsednika vlade, lahko v nekem trenutku rečejo: Mi se pa ne gremo več," je opomnil.

Analitika sicer ne vidita možnosti za vrnitev NSi, ki se je iz pogajanj o Šarčevi vladi umaknila. "Če se je ta peterica zdaj odločila, da je ponudba Levice sprejemljiva, če bodo to uspeli udejaniti v nekem dogovoru, potem tu ne vidim prostora za NSi," je dejal Zorko. Čeprav se morda sliši logično, da vodiš sredinsko manjšinsko vlado in imaš korektiv na levi in desni, po njegovem mnenju tako ne gre, saj bi to pomenilo, da nisi ne eno ne drugo.