REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Le kdaj jim bo kapnilo? Vlada zavrnila zahteve gospodarstva po »kapici«, vladna pomoč pa ne rešuje problema!

Le kdaj jim bo kapnilo? Vlada zavrnila zahteve gospodarstva po »kapici«, vladna pomoč pa ne rešuje problema!Vladniki Roberta Goloba so ukrepe očitno kopirali iz Nemčije. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vlada ni sledila predlogu gospodarstva, da se za mala in srednja podjetja namesto subvencijske sheme uvede regulacija, podobna tisti za gospodinjstva in male poslovne odjemalce.

Vlada je ukrepe očitno kopirala iz Nemčije - podjetja bodo v mesecih, ko bodo za energente plačevala vsaj za 50 odstotkov več od povprečja lanskega leta (torej 1,5-kratnik lanskega povprečja), upravičena do povračila v višini vsaj 50 odstotkov dviga za prvih 70 odstotkov odjema.

Vladniki Roberta Goloba so ukrepe očitno kopirali iz Nemčije - tako bodo podjetja v mesecih, ko bodo za energente plačevala vsaj za 50 odstotkov več od povprečja lanskega leta (torej 1,5-kratnik lanskega povprečja), upravičena do povračila v višini vsaj 50 odstotkov dviga za prvih 70 odstotkov odjema.

Shema predvideva enostavno pomoč do dva milijona evrov, pri kateri bodo upravičenci prejeli povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do 2 milijona evrov pomoči (v kmetijstvu je zgornja meja 250 tisoč evrov, v ribištvu 300 tisoč evrov).

Predlog zakona prinaša tri oblike posebnih pomoči.

Za energetsko intenzivna podjetja je dodaten vhodni pogoj zmanjšanje razpoložljivega denarnega toka (EBITDA) za vsaj 40 odstotkov glede na referenčno leto 2021 (oziroma, da je EBITDA negativen).

Vlada pa je prejšnji teden na predlog gospodarskih združenj, ki jih je zmotil po njihovem težko uresničljiv pogoj glede zmanjšanja EBITDA, dodala še posebno pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost.

Pogoj je, da se mora EBITDA upravičenca brez pomoči v upravičenem obdobju glede na referenčno leto 2021 zmanjšati za vsaj 10 odstotkov, obenem pa EBITDA v upravičenem obdobju, vključujoč pomoč ne sme presegati 90 odstotkov EBITDA v letu 2021.

Ministrstvo za delo je pripravilo del zakona, ki prinaša ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu.

A tu bo potrebno še dovoljenje Evropske komisije.

Ob tem je Ministrstvo za delo pripravilo del zakona, ki prinaša ukrepe za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanje delavcev na domu.

To bo na voljo za vsa podjetja, ki bodo upravičena do pomoči zaradi zvišanja stroškov energije – ne glede na to, ali bodo zanjo dejansko zaprosila ali ne.

Do subvencij za skrajšan delovnik, ki bodo na voljo med januarjem in marcem, bo upravičeno podjetje, ki bo pokazalo, da vsaj 30 odstotkom delavcev ne more zagotavljati 90 odstotkov dela.

Pri vsem skupaj pa ekonomisti opozarjajo, da gre za dolgoročno nevzdržne predloge, ki bodo državo le še dodatno zadolžili in povečali inflacijo.

Najpomembnejšega ukrepa, ki bi lahko spremenil situacijo namreč slovenska vlada in celotna Evropska unija še nista sprejeli.

Gre pa za strateško napačno odločitev, da državo popelje v gospodarsko vojno z Rusijo.

Vse več je namreč znakov, da jo bo Rusija iz te vojne odnesla veliko bolje od Evrope.

Rusija lahko danes vse, kar potrebuje, kupi od drugih držav, ki so izven Evrope, istočasno pa ima praktično neomejene vire energije in surovin, ki v tem trenutku postajajo ključni za razvoj.

Pomoč za podjetja
Pomoč za podjetja. Vir: N1, zajem zaslona

Tega pa EU nima. EU lahko samo nadaljuje s tiskanjem evrov in razdeljevanjem pomoči – a s papirjem ne moreš nahraniti in ogreti nikogar.

Cene plina, ki vplivajo na ceno elektrike, so namreč z začetkom hladnega vremena znova začele naraščati... EU lahko samo nadaljuje s tiskanjem evrov in razdeljevanjem pomoči – a s papirjem ne moreš nahraniti in ogreti nikogar.

To kaže tudi dejstvo, da celo po vladni uredbi, ki naj bi zmanjšala cene električne energije med podjetji narašča nezadovoljstvo glede cen elektrike za prihodnje leto, saj tudi po vladnem posegu ponudbe trgovcev ostajajo relativno visoke: po zadnjih podatkih se premikajo proti 500 evrov za megavatno uro.

Gospodarstvo je zato predlagalo cenovno zavoro (kapico) pri 180 evrih za megavatno uro – in ni bilo uslišano.

Podjetja namreč mesec dni pred koncem leta sklepajo pogodbe za električno energijo za prihodnje leto, cene pa so kljub vladnim obljubam še vedno visoke in se gibljejo okoli 470 evrov za MWh za višjo tarifo.

Prejšnjo sredo je vlada Roberta Goloba na pritožbe podjetij o visokih cenah odgovorila z uredbo, ki trgovcem določa formulo za izračun ponudbene cene elektrike za podjetja ter omejuje maržo, hkrati pa jim nalaga, da morajo dati ponudbo vsakemu podjetju, ki pošlje povpraševanje.

A ti realsocialistični ukrepi niso prinesli olajšanja - v podjetjih so opazili, da se je s tem ponudbena cena znižala le za nekaj odstotkov.

Cene plina, ki vplivajo na ceno elektrike, so namreč z začetkom hladnega vremena znova začele naraščati.

»Uredba žal ni dosegla svojega namena,« v skupnem stališču, poslanem predsedniku vlade Golobu, zapišejo predstavniki delodajalske zbornice.

»Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo izračunano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oziroma po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini. Tistim podjetjem, ki imajo že opravljene delne zakupe oz. imajo krovne pogodbe, pa ponudniki ponudbe po uredbi ne želijo posredovati,« piše v pismu.

Več kot pol slovenskih podjetij je zato še vedno brez pogodb.

CPI
CPI. Vir: Zajem zaslona, Eurostat

Nemčija je kapico za industrijo postavila pri 130 evrih za MWh, upoštevajoč pogoj 30-odstotnega zmanjšanja porabe. Pomoč začne veljati z marcem, država pa bo takrat za nazaj pokrila tudi strošek za januar in februar.

Celo cene brez energentov naraščajo.

Shema bo veljala do aprila 2024.

Hrvaška pa je z oktobrom po podatkih inštituta Bruegel cene za industrijo omejila na od 180 do 230 evrov za MWh, odvisno od porabe.

Slovenska podjetja zato s takšnimi cenami ne bodo mogla biti konkurenčna, opozarjajo v GZS, ogrožena pa bo tudi likvidnost.

Celo cene brez energentov naraščajo.

»V 19 državah, ki uporabljajo evro, se je CPI brez energentov, ki jih kupijo potrošniki (bencin, dizel, elektrika, zemeljski plin do doma itd.), novembra zvišal na rekordnih 7,0 odstotkov, s čimer se je nadaljeval dih jemajoč skok.

Začelo se je poleti 2021 in do oktobra 2021 je doseglo 2 %, do februarja 2022 pa 3,1 % in od takrat zvišanje ni več padalo, saj se je inflacija širila globlje v gospodarstvo, onkraj nestanovitnih cen energije,« opozarjajo analitiki.

Vse to pa zaradi - napačne zunanje politike Evropske unije.

Politike, ki ji slovenska vlada - ploska.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke