Kultura vojne: Slovenski vojaki bodo šolali ukrajinske vojake za ubijanje Rusov – v posmeh ustavni »kulturi miru«

Evropska unija je postala zanimivo področje držav, v katerih besedne zveze dobivajo obraten pomen.

Že od kar je EU iz »sklada za mir« dala več kot 3 milijarde evrov za oboroževanje Ukrajine vemo, da »za mir« v Evropski uniji pomeni »za vojno.«

Na podoben način so splošno znane resnice opredeljene kot laži, očitne laži pa se razglašajo za resnice.

kaj rakete, še tiste karikature drona, ki je iz ukrajine priletel v zagreb, niso niti zaznali, kaj šele prestregli.

— ciril brajer (@CiroBrajer) November 16, 2022

In samo v takšnih razmerah je seveda mogoče, da se novo sodelovanje Slovenije pri razpihovanju vojne v Ukrajini – razglaša za nekaj plemenitega, kar koristi miru, kot velja v primeru sodelovanja slovenske vlade pri šolanju ukrajinskih vojakov.

Slovenija bo namreč sodelovala v misiji urjenja ukrajinskih vojakov, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU, na katerem so evropsko misijo uradno zagnali, povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Zunanji ministri so nato med drugim govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini »spričo ruske agresije.«

Dogovorili so se, da bodo uradno zagnali misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju EU.

Misija, imenovana EUMAM Ukrajina, bo nudila urjenje tako na ravni posameznikov kot tudi enot do ravni brigade.

Uriti nameravajo tudi posebne enote.

»Po mojih informacijah ne gre za to, da bi misijo gostili v Sloveniji, to bo verjetno na Poljskem in še kje. Verjetno pa lahko s kakšnimi svojimi predstavniki sodelujemo pri urjenju. Tu ne gre za pošiljanje neke vojaške opreme, ampak res za pomoč,« je pojasnila ministrica Tanja Fajon.

Dogovor bo sklenjen znotraj Evropske unije, je še poudarila.

A special commission found out how a Ukrainian air defense missile hit the territory of Poland. pic.twitter.com/jQGWk7UeR2

— Splinter's geopolitics (@Splinter35790) November 16, 2022

Ministrica je bila po nepotrebnem skromna.

V vojski namreč ne poznajo »predstavnike.« Ti »predstavniki« se v oboroženih silah imenujejo vojaki.

In za razliko od zdravnikov, katerih specialnost je reševanje življenj, so vojaki povsod in tudi v Sloveniji strokovnjaki za uničevanje in jemanje življenj.

To je včasih nujno potrebno, kadar gre za obrambo domovine, ki jo ogroža sovražnik.

Toda v tem primeru ne gre za to. Nihče ne ogroža Slovenije.

@vladaRShttps://t.co/9JN3GhSNMc

— cebelica (@cebelica4) November 16, 2022

Slovenija bo slovenske vojake poslala v Ukrajino, da bi tam učili ubijanja ukrajinske vojake.

In ob tem se seveda vsi dobro zavedajo, da bodo njihova tarča ruski vojaki, ki branijo – ruske civiliste in rusko državo.

In ne le to, ukrajinski vojaki pogosto napadajo tudi (večinoma ruske) civiliste, zato gre v tem primeru tudi za posredno pomoč Slovenije pri ubijanju civilnega prebivalstva.

Vse skupaj je še posebej bizarno zaradi 124. člena slovenske ustave, ki je precej jasen in določa, da pri zagotavljanju varnosti »izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.«

In zdi se, da so na ta pomemben člen naše ustave vsi v državi pozabili. Kakor da bi bil zapisan zaradi lepšega in brez pravega pomena.

Res - le kako je mogoče varnost za Slovenijo zagotavljati s šolanjem tujih vojakov in pošiljanjem orožja in opreme v državo, ki je sredi prave (ameriške) posredniške in tudi državljanske vojne?

Na prvi pogled je to seveda mogoče opravičiti – tako, kot to počne slovensko zunanje ministrstvo.

Ministrstvo, ki ga vodi prav Tanja Fajon namreč ponavlja tezo o »ruski agresiji na Ukrajino«, ki se marsikomu zdi na prvi pogled točna, je pa v resnici popolnoma zgrešena.

Če Golob in Fajonova res mislita, da je naša moralna dolžnost vojaško se vpletati v vojno v Ukrajini, potem je čas, da razmislita o odstopu ali pa pošteno povesta, da se brez ugovorov le uklanjata Natu oziroma za njim ZDA!

— Jože Poglajen (@joze_poglajen) November 15, 2022

V eni od zadnjih izjav MZZ lahko na primer preberemo, da se je »tudi EU hitro in odločno odzval (EU je on?! op. avt.) na rusko agresijo, tako v obliki znatne humanitarne, finančne in vojaške pomoči Ukrajini kot tudi z omejevalnimi ukrepi, ki so sredstvo pritiska na Rusijo, da ustavi agresijo...

Slovenija bo še naprej podpirala Ukrajino v boju za ohranitev vrednot na pravilih temelječega mednarodnega reda, kot sta svoboda in demokracija. Ne smemo dopustiti vladavine močnejšega in teptanja vseh načel povojne ureditve sveta…

Nobena država si ne želi miru bolj kot Ukrajina, ki je utrpela ogromne človeške žrtve in znatno gmotno škodo zaradi ruske agresije… rata za premirje in mirovna pogajanja morajo ostati odprta, pri čemer pa je jasno, kdo je agresor. In samo agresor lahko preneha vojskovanje. Od Ukrajine, ki je žrtev, ne moremo zahtevati, da se preneha boriti za svojo svobodo.«

Benjamin Abelov v svoji zadnji knjigi z naslovom »Kako je Zahod sprožil vojno v Ukrajini« pojasnjuje, kaj je narobe s tem pogledom.

»Skoraj 200 let začenši z oblikovanjem Monrojeve doktrine leta 1823 so si ZDA prisvajale odločanje o varnosti za celotno zahodno hemisfero. Vsaka tuja sila, ki bi poslala vojaške sile blizu ameriškega ozemlja ve, da s tem prestopa rdečo linijo. V ameriški politiki zato prevladuje prepričanje, da je to, kje potencialni nasprotnik postavlja svoje sile, izjemnega pomena. V bistvu je to prepričanje temeljni kamen ameriške zunanje in obrambne politike, njena kršitev pa je razlog za vojno.

Toda ko gre za Rusijo, so ZDA in njeni zavezniki desetletja ravnali tako, da so se požvižgali na ta isto načelo. Neprestano so približevali svoje vojaške sile Rusiji, celo do njenih meja. To so počeli z nepozornostjo in včasih z odkritim spregledom tega, kako bodo ruski voditelji ocenjevali to približevanje. Če bi Rusija storila enake korake glede na ameriško ozemlje – če bi na primer svojo vojsko postavila v Kanado ali Mehiko – potem bi Washington vstopil v vojno in jo opravičil kot obrambni odziv na vojaško obkoljevanje s strani tujih sil.

Če gledamo skozi to optiko, potem ruska invazija na Ukrajino ni nenadzorovan ekspanzionizem uničevalnega ruskega voditelja, pač pa nasilna in destruktivna reakcija na napačno politiko Zahoda: gre za poskus ponovno ustvariti območje okoli ruskih meja, v katerem ne bo ofenzivnih groženj s strani ZDA in njihovih zaveznikov. In ker je Zahod napačno ocenil razloge za rusko invazijo na Ukrajino, Zahod tudi postavlja svoje eksistencialne odločitve na napačne premise. In ko počne tako, s tem poglablja krizo in morda v snu odhaja v jedrsko vojno,« ocenjuje avtor in nato navaja strokovnjake, na katere se pri tej analizi opira.

The country that had one of the highest standard of living in the world at the time. They bombed the country back to stone age. Libya's 42 years of progress, stability and development was destroyed. pic.twitter.com/a5tXbyIbUA

— African Hub (@AfricanHub_) November 15, 2022

To pa so nekateri najpomembnejši strokovnjaki za mednarodne odnose: John Mearsheimer, Stephen F. Cohen, Richard Sakwa, Gilbert Doctorow, George F. Kennan, Chas Freeman, Douglas Macgregor in Brennan Devraux.

Če imajo ti avtorji, ki navajajo dejstva prav (in seveda imajo), potem je to, na čemer temelji zunanja politika Slovenije – popolnoma zgrešena ocena situacije.

Ker je ta ocena zgrešena, so zato nujno zgrešene tudi poteze, ki jih na tej podlagi slovenska diplomacija izvaja v cilju »zagotavljanja miru v Ukrajini.«

 Russia accused Ukraine of preventing peace talks by making “unrealistic” demands on Moscow on Tuesday and called on the West to “discipline” Volodymr Zelensky https://t.co/oWxqVsZ794

— The Telegraph (@Telegraph) November 16, 2022

V bistvu je res nekaj drugega – da je Slovenija vpletena v globoko neutemeljeno, ameriško posredniško vojno zoper Rusijo, s katero v zgodovini nikoli ni imela sporov in je Sloveniji posredno ali neposredno celo velikokrat v zgodovini pomagala.

Vse to pa počne Slovenija v lastno škodo, v škodo EU in interesov lastnega gospodarstva ter v korist ZDA, ki si želijo s slabitvijo EU in Rusije zagotoviti mesto edine supersile v svetu.

Slovenski vojaki, ki bodo šolali ukrajinske, zato ne bodo pomagali v obrambi majhne države, ki jo je brez razloga napadla večja »agresorka.«

Nasprotno, pomagali bodo v agresiji ZDA zoper Rusijo.

In vse to v nasprotju z ustavo Slovenije, ki zahteva spoštovanje »kulture miru.«

Pri tem, da bi pravilno razumeli vzroke in posledice dogodkov v Ukrajini pa so na tem zgodovinskem izpitu padli dobesedno vsi v Sloveniji, od politikov do medijev (razen častnih izjem: dr. Bogomirja Ferfile, Silva Devetaka, Tomaža Mastnaka, Jožeta P. Damijana in še nekaterih) vključno z Mirovnim inštitutom, ki je na primer prav tako povsem stereotipno in zgrešeno ocenil prave razloge za vojno v Ukrajini.

Glede na to seveda ne preseneča, da tudi slovensko ministrstvo skupaj z ministrico Fajonovo ni bilo sposobno zavzeti vsaj malo bolj samostojne drže do tega težkega mednarodnega vprašanja.

A pred zgodovino jih to ne opravičuje.

Kdor na podlagi napačnega razumevanja situacije postavi napačno diagnozo in vztraja pri napačni politiki, ta je odgovoren tudi za posledice, ki jih že lahko čutimo na svojih denarnicah – za zdaj.

Proti!

— Mija Kucan (@KucanMija) November 14, 2022

Imeli pa so politiki zelo enostavno vodilo.

Lahko bi se samo držali 124. člena slovenske ustave in svojo politiko utemeljili na »kulturi miru.« A niso.

Raje so pozabili na slovensko ustavo in se pridružili črednemu razmišljanju ter topoglavemu kimanju »zadnji supersili«, katere vojne škodijo predvsem Evropi.