Ksenofobni Pahor znova proti Šarcu in vladi, tokrat na zunanjepolitičnem bojnem polju

Predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec sa se znova spopadla. Pa ne v predsedniški tekmi, pač pa zaradi zunanjepolitičnih vprašanj, v zvezi s katerimi skupina intelektualcev zahteva celo odstop predsednika države. Pri tem Šarec Pahorju ni nasprotoval neposredno, pač pa je stališče vlade, nasprotno stališču Boruta Pahorja izpostavil kar zunanji minister Miro Cerar.

Spor pa je nastal zaradi prihodnjega statusa Ukrajine in Turčije v EU. Zaradi izjave, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU, je skupina 28 slovenskih intelektualk in intelektualcev različnih akademskih profilov podpisala pismo, v katerem predsednika Boruta Pahorja pozivajo k odstopu. V predsednikovem uradu so odgovorili, da gre za »že dolgo znano stališče o posebnem statusu teh držav.«

Ni pa povsem jasno, za kakšno »znano« stališče naj bi šlo. Res je, da imajo nekatere države zadržke do članstva Turčije, glede Ukrajine pa se večina zadržkov nanaša le na članstvo Ukrajine v zvezi NATO, saj bi zaradi nerešenega vprašanja Krima in Doneške in Luganske republike ta vprašanja lahko sprožila širši konflikt z Rusijo v primeru poskusa vstopa v zvezo NATO. Glede samega članstva v EU pa Rusija takih zadržkov nima.

Vstopu Turčije v EU nasprotujejo predvsem v Avstriji in še nekaterih državah, vendar je stališče večine članic EU sicer že dolga leta enako – da se Turčija lahko pridruži, toda le, ko zagotovi izpolnjevanje standardov spoštovanja načel pravne države, varstva manjšin, svobode medijev in podobno – kar pa Turčiji še vedno predstavlja problem.

Glede na to je res nenavadno, da je Borut Pahor, ki sicer ne slovi po kakšnih posebej neobičajnih zunanjepolitičnih ocenah, izjavil nekaj, kar ne predstavlja uveljavljenega stališča EU.

Po oceni njegovih kritikov pa si je predsednik Pahor na nedavno končanem Blejskem strateškem forumu (BSF) prejšnji teden prav s tem privoščil »neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU«, so zapisali v pismu, ki so ga med drugim podpisali Slavko Splichal, Boris Vezjak, Svetlana Slapšak, Niko Toš, Maca Jogan, Vlado Miheljak, in Rudi Rizman.

Podpisniki odprtega pisma ocenjujejo, da Pahor s svojimi izjavami prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike, morda pa Slovenija tudi zaradi tovrstnih stališč ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji.

Pahor z omenjeno izjavo po njihovem ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel »svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU« ter se ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev.

Ob spoštovanju dogovorjenih pogojev si vstop v EU zasluži vsaka evropska država, nenazadnje zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo, opozarjajo podpisniki.

Predsednik je po njihovem prepričanju deloval mimo veljavne deklaracije o zunanji politiki iz leta 2015 in strategije zunanje politike, dokumentov, ki ju je sprejel državni zbor in sta zavezujoča za vse politične predstavnice in predstavnike v državi. Ravnal je tudi v nasprotju z dokumentom o slovensko-turškem strateškem partnerstvu, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom 3. marca 2011 v Ankari.

»Kot že večkrat doslej je predsednik Pahor tudi tokrat pokazal, da je namesto odgovornega, spoštljivega in dostojanstvenega opravljanja najvišje državne funkcije raje izbral populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija,« so zapisali.

Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo.

S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov, ocenjujejo podpisniki.

»Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave,« so med drugim zapisali.

V uradu predsednika republike so v odgovoru na pismo poudarili, da je Pahorjevo mnenje o posebnem statusu (sui generis) Turčije in Ukrajine v okviru EU domači in mednarodni javnosti znano že vrsto let.

Kot so zapisali, je predsednik že ob obisku turškega predsednika Erdogana v Sloveniji marca 2015 dejal, da bi "zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis. A dokler pravni red EU takšnega statusa ne predvideva, si bo Slovenija prizadevala za članstvo Turčije v povezavi". Takšno predsednikovo stališče išče rešitve za očiten problem počasnosti, nejasnosti in absorpcijske sposobnosti EU v širitvenem procesu, zlasti z velikima državama, so pojasnili.

Poudarili so še, da je predsednik Pahor imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran. V teku pa naj bi bili tudi dogovori o obiskih turškega predsednika Erdogana in ukrajinskega predsednika Zelenskega v Sloveniji.

Zunanji minister Miro Cerar je medtem na svojem Facebook profilu zapisal, da je »uradno stališče Republike Slovenije jasno in ratificirano v državnem zboru - Slovenija podpira pogajanja za vstop Turčije v Evropsko unijo«. Dodal je, da je to povedal tudi turškemu zunanjemu ministru Cavusogloju, s katerim se je na bilateralnem srečanju sestal po otvoritveni slovesnosti in panelih BSF.

Izmenjava mnenj med predsednikom republike, predsednikom vlade in zunanjim ministrom preko javnih medijev slovenski zunanji politiki ne bi prinesla nobene koristi, prej nasprotno,« je zapisal Cerar ter dodal, da so vsa uradna stališča Slovenije javno dostopna in da so takoj po srečanju na Bledu na Facebooku zunanjega ministrstva stališča pojasnili za več novinarskih hiš.

Priložil je tudi povezavo na sporočilo za javnost po njegovem srečanju s Cavusoglujem, ki je bilo objavljeno na portalu gov.si 2. septembra in v katerem je omenjeno stališče glede Turčije jasno zapisano.

Fraza »sui generis« se sicer pogosto uporablja tedaj, kadar želijo politiki nekatere sicer znane in običajne situacije predstaviti in »zamaskirati« kot povsem »posebne« in »neobičajne«.

Podoben primer je znan tudi v primeru statusa Kosova, za katerega so nekatere države trdile, da gre za primer »sui generis«, vendar te trditve niso dobile potrdila niti v posvetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu glede sprejema deklaracije o neodvisnosti Kosova s strani skupine prebivalcev te entitete leta 2008.