REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kriva je Priština: Odpovedano sodelovanje Kosova v vaji NATO, prepovedani obiski v ZDA, o tem slovenski mediji molčijo

Kriva je Priština: Odpovedano sodelovanje Kosova v vaji NATO, prepovedani obiski v ZDA, o tem slovenski mediji molčijoSlovenski mediji se v primeru zadnjega izbruha nasilja obnašajo predvidljivo – poročajo na podlagi več kot 30 let starih matric in stereotipov. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenski mediji se v primeru zadnjega izbruha albanskega nasilja na Kosovu obnašajo predvidljivo – poročajo na podlagi več kot 30 let starih matric in stereotipov.

Slovenski mediji se v primeru zadnjega izbruha albanskega nasilja na Kosovu obnašajo predvidljivo – poročajo na podlagi več kot 30 let starih matric in stereotipov.

To še zlasti velja za vse osrednje elektronske medije, pa tudi Dnevnik, Delo in Večer, kjer že desetletja prevladuje ista, srbofobna uredniška politika.

In v teh medijih so Srbi seveda zmeraj in absolutno zmeraj slaba in nasilna stran, kosovski Albanci pa zmeraj tista, ki ima prav, žrtve Srbov.

Čeprav je že skoraj četrt stoletja situacija prav obratna.

O tem je pisal tudi pisatelj slovenskih korenin, NobelovecPeter Handke – in prav zato se ga je vsa medijska Slovenija, ker ji razbija stare iluzije, takoj odrekla.

Zadnja enostranska poročila slovenskih medijev si lahko sicer preberete tukaj, tukaj in tukaj.

Nekatere pomembne informacije, ki bi pojasnile, za kaj dejansko gre pa v teh poročilih manjkajo.

Policijski avto na Kosovu
Policijski avto na Kosovu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Na primer, da so srbske občine, v katerih naj bi delali novi, albanski župani, sedaj opasane z bodečimi žicami.

Slovence motijo bodeče žice na mejah s Hrvaško – a si lahko predstavljajo »delo« svojih županov, ki jih pred »ljudstvom« varujeta bodeča žica in do zob oboroženi vojaki mednarodnih sil?

So to normalni pogoji za delo?

Kosovo, cone. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Je to primeren rezultat dela evropske diplomacije?  

Manjka na primer tudi informacija, da je bila zaradi vdora kosovske policije (specialcev) v severni del Kosova Prištini s strani zveze NATO odpovedano sodelovanje v vaji »Defender Europe 2023«.

Obenem je ameriška administracija prepovedala vse obiske prištinskih uradnikov v Združenih državah, poročajo mediji.

Obenem je ameriška administracija prepovedala vse obiske prištinskih uradnikov v Združenih državah, poročajo mediji.

Ameriški predstavnik v Prištini Geoffrey Hovenier je pred tem izjavil, da imajo ZDA do Prištine dve zahtevi -, da ne vztraja, da albanski župani delajo iz srbskih občinskih stavb in da se albanski policisti umaknejo iz treh srbskih občinskih stavb na severu.

»Moram reči, da ZDA v tem trenutku nimajo velikega entuziazma, da bi se odzvale na nekatere interese (tako imenovanega) Kosova, kot je sodelovanje z nepriznanimi državami ali aktivno delo na izboljšanju (tako imenovanega) Kosova na evroatlantski cesti. Zelo nam je žal, da je prišlo do takšne situacije, a moram biti iskren, taka je situacija. Upamo, da bo Albin Kurti poslušal naš nasvet in nemudoma sprejel ukrepe za zmanjšanje napetosti na severu«, je opozoril Hovenier.

Washington torej ne bo lobiral, da bi več držav priznalo Kosovo.

Proces pa je v bistvu že obraten – več kot 20 držav je že umaknilo priznanje Kosova v zadnjem času – o čemer se prav tako ne poroča.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Trenutno 106 držav ne priznava Kosova kot državo, 86 pa ga, tri države pa imajo o tem nejasno stališče.

V Bruslju so objavili (nepodpisane) sporazume, ne pa tudi podpisanih rezerv. To je njihova izbira, a mediji bi morali vedeti, kaj so rezerve in kaj je in kaj ni zares dogovorjeno.

Ob vseh navedbah raznih sporazumov med Prištino in Beogradom (bruseljski, ohridski) se ob tem vedno navaja, da se je Srbija praktično strinjala, da ne bo delala težav Kosovu pri včlanjevanju v mednarodne organizacije, pozabi pa se dodati, da je Srbija ob teh sporazumih priložila več izjav, v katerih je navedla rezerve in da ne pristaja na včlanjevanje Kosova v takšne organizacije, kjer bi to pomenilo priznanje samostojnosti kosovske države.

V Bruslju pa so objavili (nepodpisane) sporazume, ne pa tudi s strani Srbije podpisanih rezerv.

To je izbira bruseljskih evrokratov, a mediji bi morali vedeti, kaj so rezerve in kaj je in kaj ni zares dogovorjeno.

Pa ne vejo ali nočejo vedeti.

Srbija pa je izrazila, da je pripravljena sprejeti sporazum, ki bi dejansko, sicer brez priznanja kot neodvisne države, Kosovu omogočil v praksi, vsaj v okviru Evrope ali regije, da deluje in obstaja kot praktično neodvisna država.

Priznala bi torej de facto samostojnost – brez de facto priznanja.

A Priština to zavrača. Noče kompromisa, pač pa želi vse – predvsem pa mednarodno priznanje svoje državnosti in samostojnosti s strani Srbije –, ki to zavrača.

O tem osrednji mediji molčijo.

Enako se ne poroča o dejstvu, da se Kosovo prazni in da na desetine tisoče ljudi odhaja vsako leto. Realno bi jih čez nekaj let, po vizni liberalizaciji leta 2024 lahko na Kosovo živelo le še pol milijona.

Vir: Posnetek zaslona

Zgornja analiza je povedna - in pojasnjuje, da so razni statistični podatki o 1,8 milijona ljudi na Kosovu, ki se še vedno navajajo, v bistvu lažni in da je že zadnji jugoslovanski popis leta 1991 vključil milijon prebivalcev, ki so živeli izven tedanje Jugoslavije.

Slovenski mediji pa poročajo o 1,8 milijona prebivalcev – kot da smo leta 1991.

Ne poroča se niti o tem, da imajo Srbi in Albanci skupne probleme – depopulacijo, siromaštvo, korupcijo –, ki bi jih lahko rešil sporazum med Beogradom in Prištino, vključevanje v projekt »Odprtega Balkana« (Srbija in Albanija si vključitev Kosova želita, Priština to zavrača) in podobno, a se to zaradi zavračanja vlade v Prištini ne more zgoditi.

Da so za zadnjo eskalacijo odgovorni v Prištini je ocenil tudi zunanji minister ZDA Anthony Blinken.

Celo vodilni albanski politiki so obsodili Prištino, a tega v Sloveniji nihče ne ve.

Slovenski mediji so tudi na veliko poročali o eksplozivih, ki naj bi jih demonstranti predvčerajšnjem odvrgli na pripadnike KFOR-ja, o tem je govoril celo visoki predstavnik za zunanjo politiko Evropske unije Josep Borrell.

Toda pozabili so povedati, da so pripadniki Srbske liste odšli na mesto, kjer naj bi se domnevna eksplozija zgodila in ugotovili, da je šlo najverjetneje le za petardo.

Albanski specialec
Albanski specialec pred poslopjem srbske občine v Zvečanu. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Ob tem so pripadniki KFOR-ja očitno prvi izzvali konflikte, ker so hoteli osvoboditi iz blokade albanske policiste, ki jim demonstranti niso dovolili, da izstopijo iz vozil in gredo proti občinski stavbi.

Umanjkala je tudi informacija, da je kosovsko-albanski specialec s strelnim orožje streljal na neoborožene ljudi in prestrelil moškega, Dušana Galjaka na dveh mestih, tako da se sedaj borijo za njegovo življenje.

Srbe zaradi verbalnih deliktov na Kosovu pošiljajo v zapore, albanske policiste pa čaka le hišni zapor, tudi če streljajo na Srbe.

To ni pvi tak primer, nedavno se je zgodil še en. Tudi ko streljajo v srbske otroke, so kazni za Albance blage.

Ni nenavadno, da je tako, ker Srbe zaradi verbalnih deliktov na Kosovu pošiljajo v zapore, albanske policiste pa čaka le hišni zapor, tudi če streljajo na Srbe.

Pri tem nihče tudi ne poroča, da bi kosovska vojska in specialna policija morala po sporazumih, ki so bili podpisani, ob prihodu na sever Kosova dobiti dovoljenje srbskih županov in poveljnika KFOR-ja, a se na te dogovore v Prištini požvižgajo in ob tem celo uzurpirajo zemljišča lokalnim Srbom in si na njih gradijo nova oporišča.

Tudi srbski predsednik protestira, a zaman...

O tem se sicer obe strani ne strinjata, spor pa povzročajo specialci kosovske policije, saj bi po srbskem tolmačenju na severu Kosova morala red zagotavljati kosovska policija, v kateri pa je v severnem delu 95 odstotkov policistov Srbov.

Kosovske zaščitne sile pa res ne smejo na sever brez dovoljenja lokalnih oblasti in KFOR-ja - a dejansko je ta dogovor Priština izigrala tako, da na sever sedaj pošilja specialce, ki so opremljeni kot vojska.

Zemljo kosovske oblasti in večinsko albanske občine kradejo celo Srbski pravoslavni cerkvi (SPC), a tudi to slovenskih novinarjev ne zanima, niti desnih medijev ne.

In znova je seveda umanjkala tudi informacija, da se tudi vsi pripadniki KFOR-ja očitno ne strinjajo z nasiljem nad Srbi.

Madžarski, med katerimi je bilo samo dan pred tem veliko ranjenih, so dan zatem – spustili ščite in doživeli prijateljski odziv s strani srbskih demonstrantov.

Da so Srbi, Romi in druge manjšine na Kosovu diskriminirane priznava celo ameriško zunanje ministrstvo.

Osrednji mediji na Slovenskem so zgrešili tudi informacijo, da je Kitajska podprla zaščito ozemeljske integritete Srbije in opozorilo ruskega veleposlanika, da ima Srbija tudi po resoluciji VS OZN 1244 pravico ne samo do zaščite integritete, pač pa tudi, da določeno število vojakov in policistov vrne na Kosovo.

Pogosto se tudi napiše, da je cel zaplet nastal zaradi tega, ker se v Prištini bojijo, da bi ob ustanavljanju »Zveze srbskih občin«, ki bi jo morali ustanoviti po deset let starem Bruseljskem sporazumu, dobili nekakšno »republiko Srbsko«.

In da se »obe strani« ne moreta zediniti glede pristojnosti te skupnosti.

Pozabi pa se opozoriti, da gre za eno od točk sporazuma, ki je obveznost Prištine in da je Srbija medtem in že pred leti izpolnila vsaj desetkrat več drugih točk, Priština pa te, le ene - ni in celo javno zavrača, da bo karkoli izpolnila.

Da so Srbi, Romi in druge manjšine na Kosovu diskriminirane priznava celo ameriško zunanje ministrstvo.

V realnosti pa danes v zgradbe srbskih občin za obrambo nelegitimnih albanskih županov albanski specialci vnašajo - strelivo za strojnice in puške:

In ob tem se vsi slovenski mediji delajo, kakor da jim ni jasno, da imajo mednarodne obveznosti pri sklepanju sporazumov vedno prednost pred notranjepolitičnimi ovirami.

Torej, dejstvo, da je ustavno sodišče Kosova zavrnilo implementacijo ustanovitve Zveze srbskih občin je za »mednarodno skupnost«, ki je bila sopodpisnica sporazuma enako pomembno kot lanski sneg.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kar se podpiše v obliki mednarodnega sporazuma – velja, razen če je v sporazumu drugače zapisano. Če ne bi veljalo to pravilo, bi bil v mednarodnih odnosih še večji kaos.

Mednarodne obveznosti Prištine zato ostajajo veljavne, ne glede na to, kako jih ocenjujejo notranje politični organi, to je znano načelo, ki pa ga nihče ne omenja.

In s tem molkom se dovoljujejo kršitve sporazumov s strani Prištine.

Da bi 4-odstotna »večina« vladala 96 odstotkom ljudi je v demokracijah seveda nekaj nepredstavljivega. To je skregano z vsemi načeli demokratičnih ureditev.

Ob tem v skoraj vseh poročilih manjka tudi navedba, da proti »etničnim Albancem« - novim županom, demonstranti ne protestirajo zato, ker bi bili Albanci, pač pa zato, ker so bili »izvoljeni« ob bojkotu volitev s samo 3,47 odstotno udeležbo.

Da bi 4-odstotna »večina« vladala 96 odstotkom ljudi je v demokracijah seveda nekaj nepredstavljivega. To je skregano z vsemi načeli demokratičnih ureditev.

A Priština pri tem še kar naprej vztraja.

To je enako slabo, kot je bila nekoč podobno slaba Miloševićeva politika, ko so srbske oblasti obvladovale Kosovo ob bojkotu večine prebivalstva.

Toda Srbi danes svoje volje ne vsiljujejo Albancem v velikem delu Kosova, kjer si lahko svobodno postavljajo svojo oblast. Kar je prav.

A ni prav, da politični problem rešujejo s preglasovanjem, vsiljevanjem svojih županov in ignoriranjem volje Srbov.

In namesto da bi srbofobni slovenski mediji pokazali vsaj malo simpatij do klavrne usode Srbov na Kosovu, ki se kot ogrožena manjšina borijo za svoje pravice, danes enostransko poročajo tako, kakor da bi imela Priština vedno prav.

Zanemarja se tudi dejstvo, da so se kosovski Albanci po konfliktu leta 1999 vrnili na Kosovo, srbskim beguncem pa kosovske oblasti in KFOR večinoma niso zagotovili vrnitve, kar je bila njihova prva naloga.

Zanemarja se tudi dejstvo, da so se kosovski Albanci po konfliktu leta 1999 vrnili na Kosovo, srbskim beguncem pa kosovske oblasti in KFOR večinoma niso zagotovili vrnitve, kar je bila njihova prva naloga.

In predvsem se vsi delajo, kakor da ne bi vedeli, da se z mednarodnim priznanjem dela odcepljene države kot samostojne države spor ne reši, če tega ne prizna sama »matica« (Srbija) in da zato spor ostaja odprt in da je prav zaradi neprestanih poskusov, da kosovske oblasti z maltretiranjem lokalnih Srbov na Kosovu, kjer ima njihova policija dejansko vso oblast, zlomijo voljo Srbije in izsilijo priznanje – to sproža nove konflikte.

Namesto da bi se iskala praktična, za vse sprejemljiva rešitev pa se v Sloveniji že tradicionalno o kosovskem konfliktu poroča le tako, kakor da bi bila edina rešitev tega konflikta v srbskem priznanju neodvisnosti Kosova, srbska trmoglavost pa krivec za vse napetosti – kar je netočno, nerealistično in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Ruski zunanji minister opozarja pred hudo zaostritvijo.

In zato so številni slovenski bralci seveda začudeni, ko tu in tam naletijo na informacijo, da so do Prištine rezervirani celo v administraciji ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Verjetno mislijo, da se je Američanom čisto zmešalo, kajti na podlagi enostranskega slovenskega poročanja navadnemu državljanu sploh ne more biti jasno, kaj se dogaja.

Ampak v tem primeru ima ameriška diplomacija – prav, le da je še preveč blaga do svojih kosovskih vazalov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek