REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ker vlado vodi psihopat: Študija razkrila, da se psihopatski voditelji v pandemiji odločajo za tvegane odločitve!

Ker vlado vodi psihopat: Študija razkrila, da se psihopatski voditelji v pandemiji odločajo za tvegane odločitve!Janša - psihopat? Vir: Twitter
Zapisov, v katerih prebivalci Slovenije Janševa dejanja ocenjujejo za psihopatska je vse več.

Slovenska vlada ob soočanju s pandemijo pogosto vleče popolnoma nerazumljive poteze.

Kriminologi, sociologi in pravniki članom sedanje vlade očitajo popolno pomanjkanje empatije, vse pogostejši protesti ljudi pa kažejo, da Janševi vladi ne zaupajo.

Vlada se vse pogosteje zateka k represiji in izvaja čistke povod, kjer le lahko.

Rezultat je nizka precepljenost prebivalstva in hitro naraščanje okužb, ki znova grozi z zaprtjem države.

In to v trenutku, ko se v večini drugih držav Evrope – razen tistih na vzhodu in jugovzhodu, ki se soočajo s podobnimi problemi – pandemija umirja.

Zakaj je torej tako?

Mnogi so prepričani, da je odgovor zelo enostaven. Zato, ker slovensko vlado vodijo psihopati.

Oziroma predvsem en psihopat – Janez Janša.

Zapisov, v katerih prebivalci Slovenije Janševa dejanja ocenjujejo za psihopatska je vse več. Da je pacient, vzklikajo tudi demonstranti na slovenskih ulicah. To sporočajo sodržavljanom tudi s plakati.

Da je bil v resnici Janša potreben psihiatrijske obravnave, so se že pred leti razpisali različni časniki, o tem, kako je izgubil oblast nad seboj v kritičnem trenutku leta 1991 pa je za Insajder.com pojasnjeval Anton Peinkiher.

Primerov, ko so narode vodili psihopati, je v zgodovini sicer veliko.

Še posebej nerodno pa je, če se na oblast prebijejo v kriznih razmerah, ki jih včasih ustvarjo tudi sami.

Da o duševnem zdravju pogosto razmišlja tudi sam Janez Janša pa kaže tudi njegovo srečanje s protestniki na Kredarici, kjer je predsednik vlade protestnikom, ki so ga soočili z neprijetnimi vprašanji dejal, da »ni vedel, da imajo v Polju dan odprtih vrat.«

Z drugimi besedami jih je označil za norce, ki imajo prost izhod.

Janša ob izrekanju žaljivke protestnikom Vir: posnetek zaslona
Janša ob izrekanju žaljivke protestnikom na Kredarici. Vir: posnetek zaslona

Govoril je o protestnikih – toda mnogi so prepričani, da bi se te besede morale nanašati nanj osebno.

Janez Janša tudi govori na takšen hladen način, praviloma popolnoma brezizrazno in brez premikanja glave, kar vse nakazuje na duševne težave, kot nam to odkrivajo druge študije, o čemur smo že poročali.

Da je predsednik slovenske vlade psihopat je nenazadnje ocenil tudi slovenski pravnik in kriminolog – penolog Dragan Petrovec.

Ena od najnovejših raziskav s področja klinične psihologije pa sedaj dokazuje, da imajo vsi, ki ocenjujejo, da so Janez Janša in njegovi najtesnejši sodelavci psihopati - morda vendarle prav.

Raziskava pojasnjuje, zakaj slovenski predsednik vlade sredi pandemije in hude nevarnosti za ljudi vleče tako zelo tvegane in za javno zdravje nevarne poteze.

Raziskava obenem pojasnjuje, zakaj slovenski predsednik vlade sredi pandemije in hude nevarnosti za ljudi vleče tako zelo tvegane in za javno zdravje nevarne poteze.

Nova raziskava namreč dokazuje, da so posamezniki, ki so dosegli višje rezultate pri neklinični psihopatiji –, ki so torej, če se to pove bolj enostavno, psihopati - bolj pripravljeni tvegati z življenji drugih ljudi med pandemijo covida-19.

Kar, priznajmo, niti ni tako zelo presenetljivo spoznanje.

Študija, ki je bila izvedena med začetnim izbruhom covida-19 v ZDA, je tudi pokazala, da je učinkovitost sporočil, povezanih z zdravjem, odvisna od tega, kako so takšna sporočila oblikovana.

Ugotovitve so objavljene v International Journal of Psychology, poroča Psypost.

Raziskave, znane kot »teorija obetov«, kažejo, da je pri ljudeh večja verjetnost, da bodo sprejeli tvegane odločitve, ko so soočeni z odločitvijo, ki bi lahko vodila do možnih izgub.

In to je morda najbolj preprost odgovor na vprašanje, zakaj se Slovenija trenutno nahaja v tako mizernem stanju. Zato, ker slovensko vlado vodi pacient. Psihopat.

Po drugi strani pa se ljudje, ko so soočeni z odločitvijo, ki bi lahko privedla do potencialnih dobičkov, raje odločajo za manj tvegane možnosti.

Avtor študije Stephen M. Doerfler in njegovi sodelavci so proučevali preučitev teorije obetov med potekajočo pandemijo in še posebej tudi vprašanje, ali bi osebnostne lastnosti »temne triade«  lahko vplivale na odločanje.

Za svojo študijo so raziskovalci uporabili platformo Amazon Mechanical Turk za izvedbo eksperimenta z 281 odraslimi Američani.

Študija je potekala konec marca 2020, kmalu po tem, ko je več ameriških zveznih držav izdalo odredbe o zapiranju, da bi preprečile širjenje virusa SARS-CoV-2.

Petrovec o Janši kot o psihopatu
Petrovec o Janši kot o psihopatu.

Udeležence so prosili, naj si »predstavljajo, da se ZDA pripravljajo na večje širjenje covida-19 (koronavirusa), ki naj bi ubil 600 ljudi.«

Nato so jih prosili, naj izberejo med dvema različnima programoma. Udeleženci so bili naključno razporejeni tako, da so lahko izbirali v mejah »pridobitvenega okvirja« oziroma scenarija ali pa »scenarija izgube«.

Možnosti, ki so jim bile dane na razpolago, so bile dejansko enake, vendar so bile v vsakem od dveh scenarijev drugače oblikovane – enkrat so bile opredeljene kot izgube človeških življenj, drugič pa kot reševanje človeških življenj.

Naši rezultati so pokazali, da tudi v obdobju dejanske grožnje (npr. zdravstvene krize) način oblikovanja vprašanja vpliva na odločanje na podlagi tveganja.

Tisti, ki so izbirali v okvirju »pridobitvenega scenarija«, so morali izbrati med programom, ki bi rešil 200 ljudi, in programom, ki bi zagotovil »1/3 verjetnosti, da bo rešenih 600 ljudi, in 2/3 verjetnosti, da ne bo rešen noben.«

Tisti, ki so izbirali znotraj »scenarija izgube«, pa so morali izbrati med programom, ki bi povzročil smrt 400 ljudi, in programom, ki bi zagotovil »1/3 verjetnosti, da nihče ne bo umrl, in 2/3 verjetnosti, da bo umrlo vseh 600 ljudi.«

Raziskovalci so ugotovili, da so udeleženci bolj verjetno izbrali določen izid, ko je bil program opredeljen kot reševanje življenj, vendar so bolj verjetno izbrali tvegan izid, ko je bil predstavljen kot izguba življenj.

Tako so mediji poročali o domnevni Janševi bolezni
Tako so mediji poročali o domnevni Janševi bolezni.

Približno 66 odstotkov sodelujočih je izbralo določen izid v mejah »pridobitvenega scenarija«, medtem ko je le okoli 35 odstotkov udeležencev izbralo določen izzid v »scenariju izgube.«

»Naši rezultati so pokazali, da tudi v obdobju dejanske grožnje (npr. zdravstvene krize) način oblikovanja vprašanja vpliva na odločanje na podlagi tveganja,« so povedali raziskovalci.

»Ko je bila nevarnost bolezni predstavljena v obliki scenarija pridobivanja (rešenih življenj), je bila verjetnost, da se bodo posamezniki izognili tveganju in izbrali gotovo možnost večja, s čimer so pokazali pristranskost in nagnjenje k izogibanju tveganju. Po drugi strani pa, ko je bila nevarnost bolezni predstavljena s scenarijem izgube (koliko bo izgubljenih življenj), je bila večja verjetnost, da se bodo posamezniki odločili za večja tveganja,« so pojasnili v študiji.

Doerfler in njegovi sodelavci so tudi ugotovili še en zelo zanimiv rezultat -, da so tisti, ki so dosegli višje rezultate pri meritvi psihopatskih osebnostnih lastnosti, bolj verjetno izbrali tvegane možnosti.

In to ne glede na to, pred kakšnim scenarijem so se znašli…

»Naši rezultati so pokazali, da različni scenariji niso vplivalo na psihopatijo. V primerjavi z nevrotipičnimi posamezniki so posamezniki z večjimi nagnjenji k psihopatiji bolj verjetno izbrali tvegane možnosti tako ob scenariju pridobivanja ali izgube.«

Ugotovitve, so dodali, »nakazujejo, da bi odločevalci s psihopatskimi nagnjenji lahko nepotrebno tvegali življenja drugih ljudi med pandemijo.«

Avtor študije »Lastnosti temne triade psihopatije in oblikovanja sporočil napovedujejo tvegano odločanje med pandemijo covida-19« so Stephen M. Doerfler, Maryam Tajmirriyahi, Amandeep Dhaliwal, Aaron J. Bradetich, William Ickes in Daniel S. Levine.

Omenjena študija je seveda pomembna tudi za razumevanje ravnanja slovenskih »odločevalcev.«

Kako pojasniti zamude pri nakupih cepiv, odločitve Janševe vlade, da pravno ne uredi boja s pandemijo ampak nadaljuje vladanje s tveganimi odloki, zanašanje na nezanesljiva testiranja in sprejemanje cele vrste spornih odločitev, ki so to vlado pripeljale v konflikt z Evropsko komisijo (zaradi nepotrjevanje izbire tožilcev, financiranja STA…) ali lastnim prebivalstvom.

O tem se da debatirati na dolgo in široko.

Lahko pa se, kot kaže omenjena študija, zadovoljimo s preprostim in jasnim odgovorom.

Psihopatski voditelji so pač, kot kažejo dokazi, bolj pripravljeni tvegati z življenji drugih ljudi med pandemijo covida-19.

In to je morda najbolj preprost odgovor na vprašanje, zakaj se Slovenija trenutno nahaja v tako mizernem stanju.

Zato, ker slovensko vlado vodi pacient. Psihopat.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke