REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako so nas voditelji EU prepustili plinskim mrhovinarjem: Več kot 60 ladij v prometnem zamašku, kmalu sledi kaos!

Kako so nas voditelji EU prepustili plinskim mrhovinarjem: Več kot 60 ladij v prometnem zamašku, kmalu sledi kaos!Golob in mrhovinar: žalostna plinska resnica Evropske unije. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Osrednji mediji po vsej Evropi veselo razglašajo, kako cene plina padajo.

Gre za poceni propagando, češ, zlahka bomo preživeli brez ruskega plina, ameriški in bližnjevzhodni sta že cenejša!

Evropa ima toliko plina, da ne ve kam z njim, nas prepričujejo v tabloidu Žurnal24.si.

Tudi v srbskem Danasu so na primer opozorili, da bo celo Srbija za ruski plin po plinovodih kmalu plačevala več kot bi ga za utekočinjenega (UZP-LNG) iz ladij.

Na podoben način se številni opozicijski mediji v Srbiji in tudi na Madžarskem norčujejo, češ da državi plačujeta Rusiji več, kot je trenutna cena plina na trgu.

Pozabljajo pa, da se ta cena plina lahko in se tudi bo - spremenila čez noč.

Gre za poceni propagando, češ, zlahka bomo preživeli brez ruskega plina, ameriški in bližnjevzhodni sta že cenejša!

Cene utekočinjenega plina seveda nihajo, toda načeloma je dolgoročno vedno dražji od tistega, ki prihaja po plinovodih. Kar je seveda logično.

Nižji stroški prinašajo nižje cene.

Medtem poznavalci opozarjajo, da bo več ladij, natovorjenih z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP-LNG), ki krožijo ob španski obali, tam verjetno ostalo vse do konca novembra, saj čakajo, da se evropske cene plina - dvignejo.

Španija se sicer, kot poroča Reuters, ponaša z največjimi skladišči utekočinjenega zemeljskega plina v Evropski uniji.

Prenasičenost z utekočinjenim zemeljskim plinom ob obali je del trgovinske strategije dobaviteljev, saj ladje čakajo, da se cene zvišajo, da se raztovorijo, so za Reuters povedali viri iz industrije.

Cene zemeljskega plina so v Evropi na najnižji ravni od junija, saj so v enem tednu padle za 28 odstotkov, delno zaradi nadnormalnih temperatur in visokih ravni zalog, saj je skladišče plina v EU zdaj polno skoraj 95 odstotkov, poroča Rystad Energy.

Gneča na morju je rezultat paničnega kupovanja plina s strani EU čez poletje.

Že samo s čakanjem na dostavo decembra in ne novembra bi lahko razlika v dobičku znašala več deset milijonov dolarjev na pošiljko, je za BBC povedala Michelle Wiese Bockmann iz ladijske revije Lloyd's List.

Gneča na morju je rezultat paničnega kupovanja plina s strani EU čez poletje.

Ker so zdaj ladje nagnetene pred obalami Evrope, a se ne morejo ali nočejo izprazniti to pomeni, da bodo evropska podjetja kupoval zelo drag plin.

Države EU so poleti začele kupovati utekočinjeni zemeljski plin, da bi napolnile svoje rezerve pred zimo zaradi zmanjšane dobave iz Rusije.

Ker so medtem napolnila svoje rezerve, evropska skladišča tudi niso mogla sprejeti novih količin plina.

To se bo spremenilo, ko padejo temperature.

Toda tedaj sledi nov problem – ladje, ki se bodo želele raztovoriti bodo morale čakati, da pridejo na vrsto, kapacitete pa preprosto ne bodo dovolj velike, da bi se lahko te ladje hitro izpraznile, opozarjajo na nemški strani Nachdenkenseiten.

To stanje predstavlja tempirano bombo, saj špekulanti čakajo na boljše cene. En energetski analitik je to dejstvo komentiral takole: »Vlade EU so med pandemijo panično kupovale plin, kot bi bil toaletni papir. Pred nami je kaotična zima.«

Pred evropskimi obalami pa je zasidranih nič manj kot 60 tankerjev, ki ne morejo ali nočejo raztovoriti svojega tovora.

En energetski analitik je to dejstvo komentiral takole: »Vlade EU so med pandemijo panično kupovale plin, kot bi bil toaletni papir. Pred nami je kaotična zima.«

In kako se lahko zgodi, da dragocena dobrina, kot je zemeljski plin, nenadoma ni več vredna ničesar?

Da bi to »razumeli«, moramo vedeti, kako se s plinom trenutno fizično trguje.

Trg pa je sedaj preprosto »usahnil«, odkar so evropske vlade panično napolnile svoje skladiščne prostore in brezskrbno povišale cene na ravni brez primere.

V povprečju so skladišča v EU zapolnjena 93,4 odstotka. V najpomembnejših državah odjemalcih, Nemčiji in Italiji, v skladišča ni mogoče stlačiti nobenega plina več.

Tako lahko trenutno v medsebojno povezano omrežje dovajate le toliko plina, kot ga trenutno porabite. In to je presenetljivo malo - zahvaljujoč oktobru z rekordno visokimi temperaturami, ki so do osem stopinj nad srednjeevropskim povprečjem.

Severni tok 2
Cene utekočinjenega plina nihajo, toda načeloma je dolgoročno vedno dražji od tistega, ki prihaja po plinovodih. Vir: Zajem zaslona, Twitter​​​​​​

Vendar se svetovni trg običajno ne ozira na taka vprašanja. Za »hedge« sklade in trgovske skupine, ki kupujejo plin v izvoznih pristaniščih v ZDA, Nigeriji, Katarju ali Alžiriji, na koncu šteje le njihova marža.

To je bilo očitno poleti, ko so evropske vlade še vedno kot nore kupovale plin za vsako ponujeno ceno in ga kopičile v svojih skladiščih – z eno samo dobavo LNG je bilo takrat mogoče zaslužiti okoli 150 milijonov dolarjev. Ti časi so za zdaj mimo.

Ko so tankerji za utekočinjeni zemeljski plin pred nekaj tedni zapustili izvozna pristanišča, je promptna cena ene megavatne ure še vedno presegala 200 evrov. Povprečna cena je trenutno okoli 20 evrov.

Ladja za prevoz plina - LNG
Ker so zdaj ladje nagnetene pred obalami Evrope, a se ne morejo ali nočejo izprazniti to pomeni, da bodo evropska podjetja kupovala zelo drag plin. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Če zdaj prodate, naredite izgubo. Če vam trenutno ni treba prodati tovora, tudi ne prodajate. Zato je pred evropskimi pristanišči 60 tankerjev za LNG.

To je skoraj 10 odstotkov celotne svetovne flote tankerjev za plin.

Kje se nahajajo, kaže portal MarineTraffic.

Tankerski prometni zamašek VIr: Marine Trafic
Plinsko-naftni krvotok sveta - vsaka pikica je en tanker... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ladje, prikazane kot »rdeče pike« na slikah, so vse tankerji za utekočinjen plin ali nafto, ki so trenutno zasidrani pred pristanišči Cadiz v Španiji, Le Havre v Franciji, Antwerpen in Rotterdam v Belgiji oziroma na Nizozemskem ter Skagen in Göteborg na Danskema oziroma Švedskem.

Samo pred Nemčijo ni nobene zasidrane ladje. Nemčija namreč nima niti enega terminala za utekočinjen plin…

To stanje predstavlja tempirano bombo, saj špekulanti čakajo na boljše cene.

Ko pa bodo »boljši časi« tukaj, pa zmogljivosti razkladanja in utekočinjenja v evropskih terminalih ne bodo zadostovale za dovajanje plina iz »plavajočih skladišč« v omrežje tako hitro, kot se porabi.

Ko pa bodo »boljši časi« tukaj, zmogljivosti razkladanja in utekočinjenja v evropskih terminalih ne bodo zadostovale za dovajanje plina iz »plavajočih skladišč« v omrežje tako hitro, kot se porabi.

Rezultat: da bi nadomestili razliko, bo treba potrebne količine dovajati iz skladišč.

Ta pa se bodo praznila hitreje kot polnila, ker je dotok plina iz Rusije v EU padel za več kot polovico.

Obstaja pa še ena težava, ki izhaja predvsem iz »naravnega« motiva špekulantov oz. trgovcev, ki želijo, da čim bolj povečajo svoje marže.

Ko bodo cene ponovno presegle mejo dobička, bo na terminalih nastal zastoj!

In ko je plin utekočinjen in pretočen, so tankerji še vedno v Evropi in se morajo najprej vrniti v oddaljena pristanišča ZDA, Nigerije ali Katarja, da naložijo nov plin.

Dosedanjih 60 tankerjev za utekočinjeni zemeljski plin dober mesec po tem, ko bodo raztovorjeni, v Evropi ne bo več.

Veliko vprašanje pa je, ali lahko to vrzel zapolnijo drugi tankerji.

Če bodo obenem prizadeti špekulanti pred evropskimi obalami, pa se seveda lahko zgodi, da bodo morda prvič res prodali plin Evropi pod ceno, naslednjič pa jih v Evropo več ne bo.  

Ne smemo pozabiti, da kompleksna dobava LNG ni načrtovana s centralno ali vojaško natančnostjo, ampak je bila prepuščena pretresom svetovnih trgov. To je problematično.

Glede na nizke marže in prezasedenost tankerjev v Evropi se bodo nekateri plinski tankerji, ki zdaj zapuščajo izvozna pristanišča, verjetno odpravili na druge trge v Aziji ali Južni Ameriki.

Trajalo bo tedne ali mesece, preden bi se lahko z novim plinom vrnili v Evropo.

Tu pa je še ena težava, ki jo kot »rešitev« vidi slovenska vlada. Gre za »plinsko kapico.«

Povedano preprosto bo določena najvišja cena, po kateri se bo plin kupoval v Evropi.

Rezultat bi lahko bila popolna ustavitev dotoka plina iz Rusije.

Če bodo obenem prizadeti špekulanti pred evropskimi obalami, pa se seveda lahko zgodi, da bodo morda prvič res prodali plin Evropi pod ceno, naslednjič pa jih v Evropo več ne bo.  

Trenutno zgodovinsko nizke cene plina v Evropi zato ne vodijo k omilitvi plinske krize, ampak jo lahko v nekaj mesecih posredno celo poslabšajo; ko bo verjetno res hladno in bo poraba goriva skokovito narasla.

Kako dolgo bodo sistemi za shranjevanje lahko nadomestili razliko?

Kako bo to vplivalo na cene plina?

Farsa okoli negativnih cen plina in tankerjev, zasidranih pred evropskimi obalami, kaže, v kakšnem kaosu smo trenutno.

Resne napovedi, ne glede v katero smer, niso možne.

Medtem ko so za trgovino s plinom iz Rusije še vedno značilne predvidljive, zanesljive in resno dogovorjene cene obeh strani, je »nova« trgovina s plinom kaotična, nezanesljiva in podvržena cenovni dinamiki, ki ji lahko rečemo le nora, in jo obvladujejo - špekulanti.  In to je pot, ki so jo izbrali evropski, pa tudi slovenski politiki. Skupaj z »energetskim strokovnjakom«, predsednikom vlade Robertom Golobom.

Medtem ko so za trgovino s plinom iz Rusije še vedno značilne predvidljive, zanesljive in resno dogovorjene cene obeh strani, je »nova« trgovina s plinom kaotična, nezanesljiva in podvržena cenovni dinamiki, ki ji lahko rečemo le nora, in jo obvladujejo - špekulanti.

In to je pot, ki so jo izbrali evropski, pa tudi slovenski politiki.

Skupaj z »energetskim strokovnjakom«, predsednikom vlade Robertom Golobom.

A slovenski mediji seveda slikajo povsem drugačno sliko. V njihovi zgodbi je vse v redu, predsednik vlade Robert Golob pa heroj in strokovnjak, ki ostalim voditeljem EU razlaga delovanje trga energentov.

»Na vrhu Evropske unije v Bruslju so v četrtek sprejeli ključne zaveze, ki so, kot kaže, prvi korak k obvladovanju špekulantov na energetskih borzah. Po dogovoru o različnih omejitvah trgovanja, tako imenovanih kapicah, je cena energije padla do 10 odstotkov. Evropa je tako prihranila milijarde evrov, slovenski prihranek je bil samo v enem dnevu okoli 400 milijonov evrov…

Nemški prihranek pa se meri v milijardah in to je bil razlog, ki je prepričal nemškega kanclerja Olafa Scholza. Prav Nemčija je bila na vrhu EU – skupaj s plinom preskrbljenimi državami Nizozemsko, Dansko in deloma Švedsko – najbolj proti uvedbi omejitev trgovanja. Avstrija in Madžarska sta nasprotovali zaradi političnih razlogov in prav Slovenija je bila z Grčijo, Belgijo ter Francijo ključna pri dogovoru,« piše v panegiriku 24UR.com, posvečenemu modrosti vlade in njenemu predsedniku, ki je menda slavil zmago nad premaganimi špekulanti.

»Kirios Mitsotakis, grški premier, ki je dlje časa opozarjal, kako pomembna je uvedba kapice, je poudaril, da so trgi spoznali, da je Evropa resna pri grožnjah ob uvedbi neke vrste kapic. Dopisnik češke televizije iz Bruslja pa je razkril, da je bil najbolj uspešen pri razumevanju in razlagi skeptičnih držav prav slovenski premier Robert Golob. Golob naj bi uporabil svoje izkušnje s trgovanjem z energijo, ki ga razume najbolj med vsemi vodji EU…

Evropa je s tem dogovorom tudi v veliki meri končala rusko izsiljevanje s svojim plinom. Po osmih mesecih ruske invazije na Ukrajino je ruski plinski tok v EU padel na samo devet odstotkov evropske oskrbe, kar je bistven padec z lanskih 40 odstotkov.

Kriza energentov v Evropi še vedno ni končana, voditelji imajo še niz odprtih vprašanj, a pokazalo se je, da ko trg stavi proti Evropi, trg izgubi, če je Evropa enotna. Tokrat je bila tudi po zaslugi Slovenije, ki je pokazala, da ni pomembna velikost države, ampak velikost argumenta,« še navajajo v hvalnici modrosti slovenskega premierja izpod peresa novinarjev 24UR.com.

Obljubljajo nam torej, da bo s plinom vse v redu in nizke cene plina za industrijo in prebivalstvo, v resnici pa so Evropi, zaradi podpiranja agresivne politike Washingtona odrezali zanesljivo oskrbo z ruskim plinom.

In nas vse skupaj prepustili špekulantom in plinskim mrhovinarjem, ki čakajo pred vrati Evrope.

In ki jih bomo še milo prosili, da naj se vrnejo, če jih bo EU odgnala še s svojo »plinsko kapico.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke