REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Jemali bodo delovnim in uspešnim, da bi delili velikim neplačnikom: V boj, v boj, za privilegij svoj!

Jemali bodo delovnim in uspešnim, da bi delili velikim neplačnikom: V boj, v boj, za privilegij svoj!Vir: Profimedia

Jemati revnim, dajati bogatim, to je še eno alanfordovsko pravilo, ki se dejansko uresničuje v Sloveniji, kjer bodo novi ukrepi MKGP škodili uspešnim kmetijskim proizvajalcem, koristili pa bogatim kmetom.   

Po komaj dvomesečni javni razpravi je namreč ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravilo »predlog zakonodajne rešitve« s področja kmetijske zemljiške politike, ki bo za odločanje na vladi pripravljen do jeseni.

Največ pripomb v nedavno končani javni razpravi so po pojasnilih ministrice Aleksandre Pivec prejeli za spremembo vrstnega reda tako pri nakupu kot zakupu zemljišč v državni lasti ter dobo zakupa in podaljševanje zakupnih razmerij.

Škoda je torej zelo predvidljiva in očitna, vendar MKGP še naprej potiska svoj predlog naprej, proti finančnemu breznu.

Predlog zakonodajne rešitve se nanaša na kmetijska zemljišča, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter dedovanje kmetijskih gospodarstev. V okviru javne razprave je 26 predlagateljev podalo 43 pripomb in pobud, ministrstvo pa je pripravilo tudi 22 javnih predstavitev po državi. Na tej podlagi predlagajo resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« in sprejem nove zemljiške politike.

Največ predlogov je bilo pri spremembi prednostnega vrstnega reda, tako pri nakupu kot zakupu zemljišč v državni lasti ter dobi zakupa in podaljševanja zakupnih razmerij kmetijskih zemljišč v državni lasti.

Ministrica Aleksandra Pivec

Pri prednostnem vrstnem redu za nakup si večina deležnikov želi na drugo mesto postaviti kmete mejaše, zakupnike mejaše in zakupnike kmetijskih zemljišč. »Te tri segmente želijo umestiti pred sklad, ki smo ga mi umestili na tretje mesto,« je navedla ministrica in poudarila, da so sklad umestili visoko, ker mu želijo dati večjo vlogo pri upravljanju z zemljišči.

Kar se tiče dobe zakupa in podaljševanja zakupnih razmerij pa je po oceni ministrice »odprta velika diskusija ali polemika«, kjer prihaja »do izrazite bipolarnosti med stališči Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in velikih kmetijskih podjetij, na eni strani in nevladnimi kmetijskimi organizacijami in kmeti, na drugi strani.«

Ministrstvo predlaga »odvzem« okoli 4100 hektarjev kmetijskih zemjišč dosedanjim najemnikom.

Nasprotja so velika predvsem pri pravici do posega v zmanjšanje obsega zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v državni lasti.

Kmetijska podjetja in zbornica nasprotujeta kakršnemukoli zmanjšanju obsega zakupljenih kmetijskih zemljišč, na drugi strani pa so zahteve kmetov višje, in sicer se začenjajo pri 30-odstotnem zmanjšanju zakupa na vsakih 10 let oz. ko se iztekajo najemne pogodbe in to predvsem večjim zakupnikom – prehrambenim podjetjem.

Ministrstvo zato predlaga »odvzem« okoli 4100 hektarjev kmetijskih zemjišč dosedanjim najemnikom, prehrambenim podjetjem in njihovo dodelitev – postopoma, v času 30 let – kmetom zasebnikom. Po oceni ministrstva gre zgolj za odstotek kmetijskih zemljišč, zato ta odstotek po oceni ministrice »ne more povzročiti ne ideološke vojne niti bistveno vplivati na odstotek samooskrbe, še manj pa na prehransko varnost Slovenije,« je poudarila in dodala: »Vendarle govorimo o enem odstotku v skupni izmeri kmetijskih zemljišč.«

kmet, gojenje

Predlog namreč velikim podjetjem uvaja maksimalni zakup državnih zemljišč na 100 hektarjev, sklad bi tako po predlogu iz naslova zmanjšanja pravice do zakupa v prihodnjih 30 letih pridobil predvidenih 4100 hektarjev.

Postopen odvzem zemljišč kmetijskim podjetjem v MKGP vidijo le kot ukrep v korist družinskim kmetijam in mladim kmetom – kot ukrep za spodbujanje, rast in razvoj. Po drugi strani pa kritiki v tem vidijo poseganje v pridobljene pravice in omejevanje svobodne podjetniške pobude. Spor bi se lahko znašel celo pred ustavnim sodiščem.

Pri tem ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ni predstavila prav nobene študije, ki bi dokazovale, da so takšni ukrepi dejansko potrebni. Pri pripravi predloga se ni obrnila niti na strokovno javnost, temveč se je odločila ustvariti konflikt med kmeti in kmetijskimi podjetji, strokovnjaki pa so kritizirali ne samo vsebino zakona, temveč tudi način priprave zakona.

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec ni predstavila prav nobene študije, ki bi dokazovale, da so takšni ukrepi dejansko potrebni.

Zastavlja pa se vprašanje, ali so kmetje res tako ubogi, da jim lahko pomaga le še več državne zemlje.

Nekateri seveda so. Vendar ti ne bodo s spremembo zemljiške politike čisto nič na boljšem. V vladnem dokumentu »Analiza stanja dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti po uskladitvi z zakonom o kmetijstvu in uredbah o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,« ki ga je pripravilo MKGP konec maja, ugotavljajo naslednje:

»Izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so v anketi med ekonomskimi vidiki razvoja dopolnilnih dejavnosti izpostavili premalo sredstev za potrebne investicije, previsoko davčno obremenitev ter premajhno donosnost dejavnosti. To po eni strani nakazuje, da je razpoložljivih investicijskih sredstev prek ukrepov kmetijske politike za investicije dopolnilnih dejavnosti na kmetijah verjetno premalo, po drugi strani pa, kot je bilo že omenjeno, da zaradi majhnosti obsega kmetije te tudi težko konkurirajo z večjimi kmetijami, ki se na takih razpisih pojavljajo. Pogosto je bil kot primer dobre prakse izpostavljen tudi sistem ne/obdavčevanja dopolnilnih dejavnosti v Avstriji, pri čemer pa je analiza celotnega sistema pokazala, da za naše razmere uvedba tega pristopa ni realna, saj je vezana na dobro delujoč sistem ugotavljanja dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti in pa dober sistem evidentiranja ustvarjenih prihodkov iz naslova dopolnilnih dejavnosti.«

Birokracija / kmetje

MKGP torej ugotavlja, da male kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, niso in ne bodo konkurenčne večjim kmetijam, iz česar lahko sklepamo, da se bodo večje kmetije po spremembi kmetijske zemljiške zakonodaje, ki jo pripravlja MKGP - samo še dodatno okrepile.

Manjše kmetije pa bodo po vsej verjetnosti lahko zaprle svoja vrata.

A pozoren bralec kaj hitro opazi, da se v tekstu skriva še ena pomembna podrobnost. »Pogosto je bil kot primer dobre prakse izpostavljen tudi sistem ne/obdavčevanja dopolnilnih dejavnosti v Avstriji …«. Kmetje so očitno večkrat izpostavili, da ne bi želeli biti več obdavčeni.

Večje kmetije se bodo po spremembi kmetijske zemljiške zakonodaje, ki jo pripravlja MKGP - samo še dodatno okrepile.

Pa poglejmo na kratko, kako hudo jih obremenjujejo davki danes v primerjavi z obrtniki in podjetniki, kjer je kruh prav tako težak, kot pri kmetih.

Ugodnosti pri plačevanju DDV

Posebna ureditev za kmete: oprostitev obračunavanja DDV velja za kmete, ki dobavljajo blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, do višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto.

Pavšalno nadomestilo za kmete: Kmetje, ki so oproščeni obračunavanja DDV, imajo pravico do pavšalnega nadomestila v višini 8 odstotkov, pod pogojem, da predstavnik kmečkega gospodinjstva dobavlja blago in storitve davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in plačevati DDV po ZDDV-1.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)5 in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 6 (v nadaljevanju: ZZVZZ) vsebujeta definicijo »kmeta« in »kmetije«, posebej oblikovano za potrebe vključitve v socialna zavarovanja in za izračun višine prispevkov.

Simulacija ministrstva za kmetijstvo

Nižje obdavčitve nepremičnin

V razpravi o davku na nepremičnine se je pokazala še ena anomalija, na katero so opozorili v prvi vrsti obrtniki in podjetniki. Predlagane spremembe davka na nepremičnine bi namreč ponovno postavile kmete v davčno privilegiran položaj, saj predvidevajo sledečo obdavčitev:

Za poslovne in industrijske stavbe velja davčna stopnja 0,75%.

Za poslovne energetske objekte in poslovna zemljišča velja davčna stopnja 0,40%.

Za zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča velja davčna stopnja 0,50%.

Za kmetijske objekte velja davčna stopnja 0,30%.

Za kmetijska zemljišča velja davčna stopnja 0,15%.

Za gozdna zemljišča velja davčna stopnja 0,07%.

Pri tem so obrtniki protestirali in zahtevali od vlade, da obdavčitev njihovih poslovnih nepremičnin izenači z obdavčitvijo, ki je predvidena za kmete in je več kot polovico nižja.

Pri tem kmetijstvo spada med tipične sektorje z visoko stopnjo neprijavljenega dela (poleg še gradbeništvo, hotelirstvo, trgovine …). Po ocenah številnih študij je kmetijstvo, poleg gradbeništva, sektor z največjim deležem neprijavljenega dela, kjer nezakoniti priseljenci opravljajo delovno intenzivna dela – hitro, učinkovito in poceni.

Traktor in kmet

Zastavlja se vprašanje, ali inšpektorat sploh opravlja preglede in nadzore, koliko delavcev, sploh med sezono, kmetije prijavijo, koliko pa plačajo mimo davčnih obveznosti?

Kmetje pa pogosto izigrajo tudi davčno zakonodajo.

Kmetje, ki pogosto izigravajo davčno zakonodajo so očitno večkrat izpostavili, da ne bi želeli biti več obdavčeni.

Že pred nekaj leti je nekdo na vladnem portalu predlagam.vladi.si lepo opisal primer izigravanja zakonodaje, kjer mož in žena, poleg prejemanja nadomestila od Zavoda za zaposlovanje, dodatno dobivata še 30.000 evrov dohodnine.

Koliko je takšnih primerov se državi najbrž niti ne sanja, ali pa je niti ne zanima. Medtem pa obseg sive ekonomije narašča.

Pri tem se ministrica za kmetijstvo celo zaveda, da so danes kmetje v priviligiranem položaju, kar se tiče davčne politike, istočasno pa odgovarja, da bo MKGP o davčnih spremembah in posledicah zakona, ki bi ga radi sprejeli najpozneje jeseni, razmišljala – šele po sprejetem zakonu.

Na ta način bi država prizadela kmetijska podjetja, ki redno plačujejo davke ter njihovo zemljo prepustila v upravljaje predvsem velikih kmetov, ki bi v državno blagajno primaknili bistveno manj – če sploh kaj.

Pesticidi - kmetijstvo

Državno, najeto zemljo bi uspešnim in plačnikom torej odvzeli, da bi jo prepustili neplačnikom. Na ta način bi se privilegiji velikih kmetov ohranili in še okrepili, delovna mesta zaposlenih v kmetijskih podjetjih pa bodo znova ogrožena.

Škoda je torej zelo predvidljiva in očitna, vendar MKGP še naprej potiska svoj predlog naprej, proti finančnemu breznu.

Zato še toliko bolj čudi, da pred pripravo spremembe zakonodaje, ki naj bi bila sprejeta najverjetneje jeseni, sploh ni bila pripravljena posebna študija vseh vidikov predlaganih sprememb, pač pa je bila narejena zgolj nekakšna »simulacija« arbitrarno izbranega »odvzema« 4000 hektarjev zemljišč največjim podjetjem v državi.

Državno, najeto zemljo bi uspešnim in plačnikom torej odvzeli, da bi jo prepustili neplačnikom.

To pa bi zaokroženost že doslej majhnih obdelovalnih površin lahko še zmanjšalo.  

Paradoksalno je, da bi ministrica, ki je doktorirala iz fermentacije, s svojim predlogom lahko dosegla le fragmentacijo slovenskih kmetijskih zemljišč.

Komentarji