Židan prvič optimistično o poenostavitvi kmetijske politike EU

Kmetijski minister Dejan Židan je bil danes v Bruslju prvič optimističen glede načrtov za poenostavitev skupne kmetijske politike. Današnja razprava kaže, da obstajajo realne možnosti za napredek pri zmanjševanju administrativnih bremen, je ocenil in poudaril, da Slovenija podpira prav vsak korak v to smer.

"Evropska komisija je politično voljo in besede uspela pretopiti v konkretne predloge," ugotavlja Židan, ki se je danes v Bruslju udeležil zasedanja kmetijskih ministrov EU.

"Kljub tem obetom pa moramo biti pozorni, da bomo obljubo kmetom in prehranski industriji o zmanjšanju administrativnih bremen lahko tudi uresničili," opozarja minister.

Izpostavlja tveganje pri strateškem načrtovanju, kjer bi lahko zahtevnost načrtovanja otežila izvajanje in postavila pod vprašaj časovni načrt izplačil neposrednih plačil.

Še zlasti velike priložnosti za poenostavitve so po Židanovih besedah na področju kontrol, če bodo države članice svoje sisteme lahko prilagodile finančnim tveganjem.

Minister je sicer izrecno izpostavil še pomen skupne izjave Francije in Nemčije, da se sredstva za skupno kmetijsko politiko ne smejo zmanjšati. "Navdušeni smo nad dogovorom Francije in Nemčije," je dejal.

V predlogu evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1,114 odstotka BND EU je za skupno kmetijsko politiko predlaganih 365 milijard v tekočih cenah, torej ob upoštevanju učinkov inflacije, kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna. Komisija govori o petodstotnem rezu oziroma o 17 milijardah evrov razlike.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,66 milijarde evrov v tekočih cenah, od tega za neposredna plačila kmetom približno 903 milijone, za razvoj podeželja pa 716 milijonov evrov.

Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da so predlagana sredstva za Slovenijo prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. V primerjavi s sedanjim obdobjem naj bi se po izračunu ministrstva sredstva za neposredna plačila znižala za 3,9 odstotka, sredstva za razvoj podeželja pa za skoraj 15 odstotkov.