REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Janševa izdaja Slovenije: Besni nad Sophie in’ t Veld, molči pa o zahrbtni blokadi nabave cepiv v režiji Sebastiana Kurza

Janševa izdaja Slovenije: Besni nad Sophie in’ t Veld, molči pa o zahrbtni blokadi nabave cepiv v režiji Sebastiana KurzaSebastian Kurz in Janez Janša. Vir: Twitter

Slovenski predsednik vlade se je te dni zapletel v spor z Evropskim parlamentom.

Že nekaj dni namreč vneto dokazuje, da je bilo pred nastopom predsednika vlade Janeza Janše pred skupino EP za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji vse dogovorjeno in pripravljeno za predstavitev video posnetka, ki ga je nato menda samovoljno umaknila predsedujoča Sophie in’ t Veld.

Zato jo obtožuje cenzure in zahteva njen odstop.

Avstrija je dobila tudi 100.000 dodatnih odmerkov za Tirolsko, kjer so bila smučišča odprta vso zimo, kar je dvignilo stopnje okužb.

Medtem pa je Foreign Policy objavil članek, v katerem razkriva ozadje nabave cepiv in prikazuje, kako je avstrijski kancler Sebastian Kurz tudi Sloveniji preprečil, da bi prišla do dodatnih cepiv proti koronavirusu SARS-CoV-2.

O vsem tem pa Janša – molči.

Vse skupaj se je začelo 12. marca, z obtožbami Kurza o tem, kako se cepiva v okviru EU menda delijo neenakopravno.

Tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša se je nato podpisal pod skupno pismo, s katerim so voditelji šestih držav EU zahtevali več enakopravnosti.

Na zadnjem vrhu je s svojo razpravo o tem vprašanju avstrijski kancler ostalim voditeljem držav dobesedno »kradel dragocen čas«, ki so ga potrebovali za dogovor o novih »zelenih potnih listih« in transatlantskem zavezništvu.

Nemška kanclerka je bila celo tako jezna, da je Kurza opomnila, da so cepiva kupovale same države članice »in ne neki neumni birokrati v Bruslju

Videokonferenca Sebastiana Kurza in peterice somišljenikov  Vir:Posnetek zaslona
Videokonferenca Sebastiana Kurza in peterice somišljenikov, ki so s pismom protestirali zoper Bruselj - zaradi lastnih napak. Vir: Posnetek zaslona

Vse skupaj je bilo povezano tudi z notranjo politiko v Avstriji.

Kurz, ki je dolgo časa veljal za »čudežnega dečka avstrijske politike«, je bil ves čas pandemije zelo popularen, toda v zadnjem času mu popularnost hitro pada. Tako kot njegovemu kolegu v Sloveniji.

Avstrija ob tem ostaja ena od s pandemijo najbolj prizadetih držav, odnosi z Zelenimi v vladi pa so napeti.

Ukvarja se tudi z vrsto korupcijskih škandalov iz preteklosti, policija pa je nedavno preiskala hišo Kurzovega tesnega sodelavca in ministra.

Zveni znano?

Janša je ob tej blokadi, usmerjeni tudi proti Sloveniji in njenim nacionalnim interesom – molčal.

To morda pojasnjuje, zakaj je Kurz pričel napadati Bruselj.

In podobne motive je imel verjetno tudi Janez Janša.

Bruselj je pripravna tarča za politike z domačimi problemi, ki si poskušajo doma s takšnimi napadi na zunanje cilje dvigniti lastno popularnost.

Toda težava njegovih napadov in napadov »šesterice« je bila, da so bili neutemeljeni.

Še posebej Avstrija je bila ena od zelo dobro oskrbljenimi z evropskimi cepivi.

Ob tem je EU vzpostavila mehanizem distribucije, ki je vsaki državi omogočal nakup cepiv preko posebnega odbora.

Ko je Komisija dosegla podpis pogodbe s proizvajalcem so bile državam ponujene kvote cepiv glede na število prebivalstva.

Transport cepiv   Vir:Twitter
Transport cepiv. Vir: Twitter
Na ta način je Slovenija v dveh krogih dvakrat izpustila cepiva Pfizerja in Modrne, skupaj skoraj milijon odmerkov cepiv.

Vsaka država je lahko kupila svojo kvoto, če je ni, so bile iste na voljo ostalim državam.

Na ta način je Slovenija v dveh krogih dvakrat izpustila cepiva Pfizerja in Modrne, skupaj skoraj milijon odmerkov cepiv.

In tudi druge države, ki so se soočile s pomanjkanjem so naredile podobne napake. Same. Ampak to je bilo težko priznati.

Lažje je bilo napadati Bruselj.

Prav zato so bile tudi obtožbe šesterice protestnikov dejansko neutemeljene.

Ko je Kurz vse druge države EU obtožil »nefer delitve« cepiva so bili, kot poroča FP, »kolegi osupli

Nato so v zadnjih tednih, kot navaja FP, naredili več razdelitev teh dodatnih cepiv, vendar je vse te razdelitve blokirala ena sama država: Avstrija, ki ni bila na nobenem seznamu.

Kajti Evropska komisija sploh ne deli cepiv. Cepiva so enako kot zdravstvo – nacionalna zadeva.

Evropska komisija zgolj pomaga pri organizaciji nabave, da ne bi prišlo do neenake obravnave držav članic.

Toda Kurz je ob pomoči tabloidov še naprej širil neresnice.

Toda kmalu zatem se je na avstrijskem radiju pojavila Ines Stilling, sekretarka na avstrijskem ministrstvu za zdravje in pojasnila, kako sistem deluje.

Pojasnila je, da nekatere države vzamejo na primer 100 odstotkov vsakega ponujenega cepiva, druge pa naprimer 100-odstotkov Pfizerja in samo 60 odstotkov cepiva AstraZenece ali pa obratno.

In da gre nato preostanek cepiv v prodajo tistim državam, ki ga hočejo kupiti več.

Angela Merkel ima svojeglavega Sebastiana Kurza očitno poln kufer, toda slovenski predsednik vlade ga podpira - tudi tedaj, ko škodi Sloveniji. Vir: Twitter

Pri tem je bila namestnica odbora za razdelitev zdravil Martin Auer, avstrijska nacionalna koordinatorka za covid-19 v Avstriji.

Martina Auer je pojasnila, da za račun Avstrije ni kupila celotnega kontingenta cepiv BioNTecha, ko ji je bil lani ponujen, pač pa je vzela le tri četrtine ponujene količine, je pa zato naročila vse odmerke AstraZenece.

Na zelo podoben način je ravnala tudi Slovenija.

Takrat pa se še ni vedelo, da bo AstraZeneca zmanjšala količine dobav.

Šlo je za solidarnost: Vse druge države članice so se odrekle delu svojih cepiv, da bi jih dobilo pet držav, ki so se najbolj pritoževale. In med njimi naj bi bila cepiva tudi za Slovenijo.

In Avstrija je namesto z obljubljenimi 3,9 milijoni odmerkov končala z 2,5 milijona odmerkov cepiva AstraZeneca.

Podobno se je zgodilo tudi Sloveniji.

Toda Kurz je kljub temu, da je moral priznati, da EU ni kriva, nadaljeval svoj boj.

Na tej točki je zbral voditelje članic, ki so se čutile prikrajšane – Hrvaško, Bolgarijo, Slovenijo, Latvijo in Češko –, ki so Evropski komisiji napisali pismo z zahtevami po pravični delitvi cepiv, za katera naj bi menda bili prikrajšani.

Vendar pa drugi voditelji EU niso popuščali pri delitvi cepiva.

Avstrija je namreč pravkar dobila 100.000 dodatnih odmerkov za Tirolsko, kjer so bila smučišča odprta vso zimo, kar je dvignilo stopnje okužb.

Nato je Kurz odletel v Izrael z dansko kolegico Mette Frederiksen, da bi se pogovarjal o skupni proizvodni cepiv zoper nove različice.

To pa so mu znova zamerili ostali voditelji EU, saj je bil dogovor, da se o tem pogovarjajo – skupaj.

Nova cepiva, ki ob Pfizerjevemu še čakajo na dovoljenja za uporabo
Nova cepiva. Vir: Twitter

Ob tem se je pokazalo, da Avstrijci cepijo hitreje kot ostanek Evrope.

Italijanski predsednik vlade Mario Draghi je potrdil, da kljub svojim blokadam 'Kurz ne bo dobil nobenega dodatnega odmerka.'

Avstrija je cepila 14,6 ljudi na 100 prebivalcev, manj kot je povprečje v EU, 13,6 odstotka.

Ker pa so bila druge države iz skupine šestih, ki so napisale protestno pismo na repu lestvice in so kupile manj cepiv, kot bi jih lahko, so se članice odločile, da bodo 10 milijonov odmerkov, namenjenih za drugo četrtletje leta 2021 najprej dobile države, ki zaostajajo – toda brez Avstrije.

Šlo je za solidarnost: Vse druge države članice so se odrekle delu svojih cepiv, da bi jih dobilo pet držav, ki so se najbolj pritoževale.

In med njimi naj bi bila cepiva tudi za Slovenijo.

Nato so v zadnjih tednih, kot navaja FP, naredili več razdelitev teh dodatnih cepiv, vendar je vse te razdelitve blokirala ena sama država: Avstrija, ki ni bila na nobenem seznamu.

To je zelo razjezilo celo nekatere avstrijske zaveznice iz skupine »frugalov«, ki so se borile lani ob Avstriji, za porazdelitev sredstev v proračunu EU in glede 859 milijard vrednega sklada za obnovo.

Ob sebičnem ravnanju kanclerja sosednje Avstrije, kjer ima res veliko razlogov za to, da bi ga kritiziral zaradi sebičnosti in naredil nekaj za svoje državljane – pa predsednik slovenske vlade molči.

Angela Merkel je bila celo tako jezna na Kurza, da ga ob nedavnem potovanju, ko se je ustavil v Berlinu, sploh ni želela sprejeti in viri trdijo, da ne zgolj zato, ker je imela že poln urnik.

Obnašanje Kurza je bilo namreč tudi po vrhu 25. marca »bojevito.«

»Blokiral je vse poskuse delitve dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva, zato ker je ta delitev bila v korist petih potrebnih držav in ne relativno bogate Avstrije,« piše FP.

Med njimi pa sta bili tudi – Slovenija in Hrvaška.

Vse skupaj so nato prepustili v reševanje veleposlanikom 27 držav članic.

Toda Merklova je dejala, da države same ne bodo igrale »vloge odbora za delitev cepiv.«

Poklukar in Orban sta Janšo postavila na laž
Janez Poklukar in Viktor Orbán sta razkrila, kako so države članice EU, med njimi tudi Slovenija, zavrnile ponujene količine cepiv. Vir: Twitter

Italijanski predsednik vlade Mario Draghi pa je potrdil, da kljub svojim blokadam »Kurz ne bo dobil nobenega dodatnega odmerka.«

Medtem pa je Kurz tvital, da je »srečen in ohrabren z rezultatom: bolj pošteno delitvijo cepiv v EU za tiste, ki jih potrebujejo.«

In niti besede ni zapisal o tem, da njegova država ne bo dobila niti enega dodatnega odmerka, ker ima cepiv čisto dovolj.

In slovenski predsednik Janez Janša?

Hvalil se je s pismom »šesterice« in na ves glas podpiral avstrijskega kanclerja.

To je verjetno eden od vrhuncev dvoličnosti, ki jo je pokazala ta vlada. In vsekakor je v tej zgodbi več dejstev, ki si zaslužijo, da se jih čimprej dopiše tudi v ustavno obtožbo predsednika vlade.

O tem, da ta kancler sosednje, prijateljske države, s katerim je plezal celo po slovenskih planinah, v usodnem trenutku za Slovenijo blokira poskuse, da tudi Slovenija (in še štiri druge države) dobi dodatna cepiva in s tem vsaj deloma popravi napake svoje vlade, ki je pred tem lahkomiselno že zavrgla skoraj milijon odmerkov cepiv – pa je Janša molčal.

Zdaj bruha ogenj in žveplo na Sophie in’ t Veld, češ da je cenzurirala njegov »filmček«, čeprav dejstva kažejo, da se to dejansko ni zgodilo, pač pa je Janša zgolj insceniral konflikt z njo.

Ob sebičnem ravnanju kanclerja sosednje Avstrije, kjer ima res veliko razlogov za to, da bi ga kritiziral zaradi sebičnosti in naredil nekaj za svoje državljane – pa predsednik slovenske vlade molči.

Namesto tega se je Kurzu celo pridružil pri njegovih neutemeljenih napadih na Evropsko komisijo in »Bruselj«, očitno zgolj zato, da bi preusmeril pozornost in prikril lastne napake.

Če bi mu res bilo kaj za »slovenski narod«, ki ga ima stalno v ustih, potem bi si seveda upal kaj kritičnega povedati tudi o Sebastianu Kurzu in doseči, da dodatna cepiva, ki jih je ostalih 26 držav želelo razdeliti med 5 držav z največjimi potrebami – pridejo tudi v Slovenijo.

Janša je izpustil najmanj tri priložnosti, da Sloveniji priskrbi cepiva. Z nenaročanjem cepiv Pfizerja, Moderne in s tihim podpiranjem blokade Sebastiana Kurza. Vir: Twitter

Toda ne, Janša je ob tej blokadi, usmerjeni tudi proti Sloveniji in njenim nacionalnim interesom – molčal.

Vendar pa posledice njegovega molka niso takšne, kot Kurzove.

Kurz je s svojim molkom o tem, kako se je dejansko končala bitka za bolj enakopravno delitev cepiv znotraj EU zgolj prikrival svoj lasten neuspeh in Avstrija ob tem ni bila oškodovana.

Toda v primeru Janše, ki je molčal o blokadi Avstrije in Kurza celo javno podpiral, je očitno drugače.

V tem primeru je bila zaradi tega strahopetnega molka Slovenija znova in dodatno oškodovana prav pri dodatni nabavi cepiv, ki jih v državi še vedno primanjkuje.

V tem primeru je bila zaradi tega strahopetnega molka Slovenija znova in dodatno oškodovana prav pri dodatni nabavi cepiv, ki jih v državi še vedno primanjkuje.

In zaradi katerih Janševa vlada državo pravkar znova zapira.

To je verjetno eden od vrhuncev dvoličnosti, ki jo je pokazala ta vlada.

In vsekakor je v tej zgodbi več dejstev, ki si zaslužijo, da se jih čimprej dopiše tudi v ustavno obtožbo predsednika vlade.

Delite članek