Inženirska zbornica Slovenije: Slovenija kljub opozorilom stroke ponovno ni pripravljena na podnebne spremembe

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je včeraj v Ljubljani pripravlja letošnjo konferenco Slovenski inženirski dan, ki je namenjena razpravi o odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe. Njen pomen se je nazadnje pokazal ob lanskoletni ujmi, v obnovi po kateri ima pomembno vlogo tudi inženirska stroka.

Dogodki ob ujmi v začetku avgusta lani so na najbolj kritičnih območjih presegali 500-letno povratno dobo, so pa napovedi takšne, da bodo dogodki še bolj intenzivni, bolj pogosti in da bodo razmere še bolj kritične, je na novinarski konferenci ob dogodku povedal član sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja sveta za vode, hidrolog Rok Fazarinc.

Vizija ob sanaciji je, da bi bili ukrepi izvedeni tako, da bodo objekti poplavno varni in da bi tudi raba prostora zagotavljala poplavno varnost vsaj naslednjih 50 let oz. morda do konca stoletja, je dejal. Se pa dogaja, da želijo s časovno oddaljenostjo od dogodka nekateri zmanjšati njegov pomen, kar je po Fazarinčevih besedah lahko “usodno”.

Analiza lanskih dogodkov je pokazala, da so vsi objekti, ki so bili po poplavah leta 1990 zgrajeni z upoštevanjem veljavnih strokovnih usmeritev, obstali. “Morda niso bili hidravlično dovolj dimenziozirani, ampak so obstali. V Savinjski dolini je bilo leta 1990 porušenih več kot 20 mostov, ki so po teh poplavah obstali, kljub temu da so bile poplave bistveno hujše,” je dejal Fazarinc.

Dela na terenu so trenutno še vedno v fazi intervencije, bo pa ta počasi, predvidoma v drugi polovici leta, začela prehajati v sanacijska dela, ki bodo obsežnejša, bodo pa povečala odpornost na takšne pojave. Potrebnih bo pet let ali več, da bomo prišli na zadovoljivo raven odpornosti, je menil. Vlada je s prilagoditvijo predpisov za učinkovitejše dolgoročno načrtovanje že precej naredila, bo pa treba s tem še nadaljevati, je povedal in ocenil, da se da še marsikaj narediti tudi glede komunikacije z javnostjo.

Med dolgoročnejšimi ukrepi je predvidena preselitev ljudi, ki živijo v ogroženih objektih. Kot je dejal Fazarinc, je opredelitev ogroženosti pri plazovih razmeroma jasna, pri poplavah pa jo je težje točno določiti. Kljub temu so oz. bodo na območjih, kjer so predvideni celoviti ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti, predlagali preselitev, je potrdil.

inzinerska2.jpg

Predsednik IZS Črtomir Remec je ocenil, da naravne nesreče dokazujejo, da primanjkuje sistemskega pristopa. Želi si, da dolgoročno in pravočasno ukrepanje ne bi bilo na tapeti samo takrat, ko se zgodi nesreče, oz. še nekaj mesecev zatem.

IZS pripravlja tehnične smernice za protipoplavno gradnjo in si prizadeva, da bi občine z zemljiško politiko, ki je po Remčevem mnenju temeljni vzrok te havarije, zagotavljale primerna zemljišča za stanovanjsko gradnjo, in se ne bi ponovilo, da bi bili objekti postavljeni na območja, ki bi morala biti razlivna.

Zbornica opozarja tudi na nujnost ustrezne priprave na potres. “Vsak dan lahko pričakujemo potres, ki bo v Ljubljani pomenil še kako hude posledice,” je dejal Remec in dodal, da si lahko samo želimo, da se to ne bo zgodilo kmalu oz. da se bomo vmes z določenimi aktivnostmi na to bolje pripravili.

Na konferenci, ki se je po navedbah IZS udeležuje okoli 1500 pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, rudarstva, tehnologije in geotehnologije, požarne varnosti, prometnega inženirstva in geodezije, govorijo med drugim o ukrepih za povečanje odpornosti na področjih gradbeništva, geologije, energetike, varovanja okolja in prometa.

Kot poudarjajo v IZS, je odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe je ključnega pomena za ohranitev in razvoj modernega načina življenja, pri čemer ima inženirska stroka pomembno vlogo tudi pri obnovi po lanskoletnih ujmah.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je po navedbah zbornice v nagovoru opozoril na vpliv podnebnih sprememb pri projektiranju, ki ga je posledično treba prilagoditi, ter izpostavil že izvedene ukrepe, ki bodo povečali odpornost družbe, in potrebna vlaganja v prometno, predvsem železniško infrastrukturo.

poplaveslovenija.jpg

Slovenski inženirski dan poteka na svetovni dan inženirstva za trajnostni razvoj, v okviru katerega po svetu poteka več dogodkov, namenjenih ozaveščanju o pomenu dosežkov inženirjev pri modernem načinu življenja in trajnostnem razvoju.

Svetovni dan inženirstva za trajnostni razvoj je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) razglasila na predlog Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO). Prvič pa so ga obeležili leta 2020.

Sporočilo za javnost

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) je na digitalni konferenci Slovenski inženirski dan (SID) povezala 1.400 pooblaščenih inženirjev s področja gradbeništva, elektro, strojništva, geodezije, rudarstva, geotehnologije, požarne varnosti, prometnega inženirstva. Konferenca je potekala skladno s Svetovnim dnem inženirstva za trajnostni razvoj. Odpornost stavb in infrastrukture na podnebne spremembe je ključnega pomena za ohranitev in razvoj modernega načina življenja, pri čemer ima inženirska stroka pomembno vlogo tudi pri projektiranju in obnovi po lanskoletnih ujmah. Pooblaščene inženirje je nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je opozoril na vlogo podnebnih sprememb pri projektiranju in izpostavil potrebna vlaganja in že izvedene ukrepe, ki bodo povečala odpornost.

Predsedniki inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec je pozdravil visoko zanimanje za nosilno tematiko letošnje konference in strokovne prispevke udeležencev. Slovenija kljub opozorilom stroke ni pripravljena na podnebne spremembe. Več informacij na www.izs.si Ob velikem zanimanju za Slovenski inženirski dan 2024, ki je letos namenjen razpravi ter iskanju novih rešitev za povečanje odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe je na novinarski konferenci Slovenske inženirske zbornice pooblaščeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc opozoril, da je bila Slovenija kljub opozorilom stroke Slovenija nepripravljena na naravno nesrečo takšnih razsežnosti, kot smo ji bili priča lanskega avgusta ob vremenskih ujmah. Fazarinc ugotavlja, da se z daljšanjem časovne distance od lanskoletnih poplav razvija vtis odpornosti na podnebne spremembe, ki ne zdrži strokovne presoje.

Tovrstni pogledi odpirajo nova tveganja za varnost premoženja in tudi človeška življenja. Inženirska stroka si zato prizadeva za nadaljnje osveščanje in ravnanje skladno s z udejanjenimi strokovnimi praksami.

Namen letošnjega Slovenskega inženirskega dne je bil izpostaviti tveganja in ukrepe za povečanje odpornosti stavb in infrastrukture na podnebne spremembe ter vlogo pooblaščenih inženirjev pri zagotavljanju varnosti in podpore pri obnovi. Pooblaščene inženirje so nagovorili uveljavljeni strokovnjaki:

– prof. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta

– mag. Aleš Kregar, ELES d.o.o.

– dr. Mihael Brenčič, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Univerza v Ljubljani

– prof. Peter Gabrijelčič

– Eva Markun, Marbo Okolje d.o.o.

– mag. Rok Fazarinc, IZVO-R d.o.o.

– dr. Jernej Jež, Geološki zavod Slovenije

– dr. Rudolf Prosen, Nuklearna elektrarna Krško

– prof. dr. Krištof Oštir, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani