REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Inštitut Bruegel: Slovenija pri napovedanih investicijah v zelene tehnologije in digitalizacijo najslabša v EU

Inštitut Bruegel: Slovenija pri napovedanih investicijah v zelene tehnologije in digitalizacijo najslabša v EUEvropskega denarja za okrevanje in odpornost bo v Sloveniji zaradi neobstoječih in napačnih načrtov porabe veliko manj... Vir: Twitter

»Prejeli smo slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki je usmerjen v prihodnost: zeleni in digitalni prehod; pametna, trajnostna in vključujoča rast; zdravje in blaginja vseh.«

S temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prvega maja pozdravila slovenski načrt za okrevanje in prihodnost.

Šlo je za popravljen načrt, v katerem naj bi izboljšali številne pomanjkljivosti prejšnjega.

Toda kot vidimo sedaj, ne dovolj.

Slovenska vlada večino denarja namenja za 'druge' projekte, na pa za to, kar naj bi EU omogočilo, da postane res konkurenčna – digitalizaciji in zelenim tehnologijam.

Slovenija namreč že ob grafičnem pregledu, kam naj bi šel evropski denar, večino denarja namenja za »druge« projekte, na pa za to, kar naj bi EU omogočilo, da postane res konkurenčna – digitalizaciji in zelenim tehnologijam, kot je bilo dogovorjeno na ravni Evropske unije.

Tako vsaj kaže zadnja analiza bruseljskega Inštituta Breugel.

Tudi razdelitev na šest stebrov kaže, da je digitalizaciji in zelenim tehnologijam namenjenega zelo malo denarja.

Da je marsikaj narobe, je bilo jasno sicer že februarja, ko je Evropska komisija zavrnila prvi osnutek nacionalnega načrta za odpornost.

V Janševi vladi so sicer trdili, da to ni bila prava zavrnitev, ker da pač potekajo še »usklajevanja« in so nato ta osnutek, tudi z upoštevanjem nekaterih predlogov opozicije, nekoliko popravili.

Pri tem je osnovni pogoj za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost takšen, da mora biti v njem vsaj 37 odstotkov porabe za zeleno tranzicijo in 20 odstotkov za digitalizacijo.

Toda kot kaže spodnji graf, Slovenija teh pogojev s svojim načrtom ni izpolnila.

Ob tem druge države Evropske unije za oba pomembna cilja EU namenjajo veliko več sredstev kot Slovenija.

Po tej analizi bruseljskega inštituta Bruegel slovenski načrt za okrevanje in odpornost izstopa po velikem deležu »drugih« naložb.

Nasprotno pa je pri obeh osrednjih ciljih (digitalno in zeleno) delež slovenskih investicij neobičajno majhen in celo najnižji v primerjavi z drugimi državami.

Pri obeh osrednjih ciljih (digitalno in zeleno) je delež slovenskih investicij neobičajno majhen in celo najnižji v primerjavi z drugimi državami.

S tem so se znova pokazala kot točna opozorila Levice, da v trenutku, ko se cel svet sooča s podnebno krizo, največjim izzivom te generacije, vlada Janeza Janše želi od EU dobiti denar predvsem za širitev cestnega prometa, enega največjih virov toplogrednih plinov v Sloveniji.

Povsem drugače bi bilo, če bi Slovenija več denarja namenila za elektrifikacijo prometa.

Toda ne, subvencije za električna vozila Slovenija zmanjšuje, za hibride so se pod to vlado ukinile, cene električne energije pa so na polnilnicah poskočile tudi do 200 odstotkov in več, tako da so bencinski in dizelski avtomobili znova postali nadvse konkurenčni.

Kar je povsem skregano s cilji, ki naj bi jih dosegli.

To je morda dobro za Petrol in kratkoročno tudi delnice ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki jih ima v tem podjetju, slabo pa za Slovenijo.

Vizjaku gre ob nakupu delnic Petrola na smeh - državljanom pa na jok...
Vizjaku, ki je kader Janševe SDS, gre ob nakupu delnic Petrola na smeh - državljanom pa na jok... Vir: Twitter

Sloveniji sicer pripada 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 3,2 milijarde evrov ugodnih posojil, za katera pa sedanja slovenska vlada še sploh nima ustreznih načrtov in jih očitno ne bo koristila – tudi zato, ker bodo ta sredstva povezana s spoštovanjem načel pravne države in pod nadzorom evropskih tožilcev.

Pri vsem skupaj pa je slovenska vlada, namesto da bi nacionalni načrt za okrevanje javno razkrila tega preprosto skrila pred javnostjo.

V drugih državah EU pa so državljane prosili, da si načrt preberejo in podajo svoje pripombe.

V Sloveniji je imel nacionalni načrt za okrevanje oznako zaupnosti interno.

V drugih državah EU pa so državljane prosili, da si načrt preberejo in podajo svoje pripombe. V Sloveniji je imel oznako zaupnosti interno.

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost (NNOO) ob tem predvideva le porabo v višini nekaj čez 2,4 milijarde evrov, torej manj kot polovico s strani EU razpoložljivih nepovratnih in povratnih sredstev.

Kakšne so te reforme in naložbe, nihče v Sloveniji še ne ve, ker dokument ni javno dostopen.

Vlada ga je najprej poslala Evropski komisiji, ne da bi ga najprej javnost in vsi, ki jih to najbolj prizadeva, lahko obravnavali doma.

Ob tem načrt napoveduje koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in samo 666 milijonov evrov posojil namesto razpoložljivih 3,6 milijarde evrov.

Zakaj je temu tako?

Zato, ker vlada ni gospodarstvo, univerze, socialne partnerje, lokalne skupnosti in nevladne organizacije pred oblikovanjem načrta povprašala, kaj sploh lahko ponudijo za transformacijo Slovenije.

Zato vlada namesto dolgoročnih projektov s poceni evropskim denarjem želi za »razvoj cest« in podobne projekte najemati tuje kredite.

Ti so sedaj sicer ugodni, toda seveda nič ni tako ugodno, kot uporaba evropskih sredstev.

Tega pa Slovenija s to vlado ne zna izkoristiti.

Namesto dveh milijard za zelene projekte vlada predvideva le eno milijardo, namesto milijarde za digitalne projekte vlada načrtuje le polovico, petsto milijonov.

Zakaj je temu tako? Zato, ker vlada gospodarstvo, univerze, socialne partnerje, lokalne skupnosti in nevladne organizacije ni povprašala, kaj sploh lahko ponudijo za transformacijo Slovenije.

V skladu z Uredbo o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice EU v svojih NOO zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in za doseganje digitalnih ciljev vsaj 20 odstotkov načrtovanih sredstev.

Slovenski NOO na prvi pogled, če vzamemo v obzir le nepovratna sredstva predvideva 43,45 odstotka zelenim ciljem in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev, a če računamo na vsa razpoložljiva sredstva (kredite in nepovratna sredstva), je dejanski končni rezultat daleč pod zahtevanimi cilji: za zeleni preboj bo Slovenija porabila le 20,6 odstotkov in za digitalni preboj 9,7 odstotka.

Prav na nesprejemljivost takšnega ravnanja je opozarjal tudi Milan M. Cvikl, predsednik sveta SD za finance, razvoj in kohezijo.

Je pa tudi izogibanje uporabe evropskih kreditov ob neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev, ki jih Slovenija kot sedaj edina članica EU še ni imenovala, dokaz, da ima ta vlada resne težave tudi z odločitvijo, da bodo ta sredstva nadzorovana s strani Evropske komisije in neodvisnih tožilcev.

Vse to kaže nesposobnost vlade pri najpomembnejših projektih, ki čakajo Slovenijo.

Popolno nesposobnost pa je dokazal tudi kader SDS Zvonko Černač, nacionalni koordinator za izvajanje NOO.

Černač naj bi sicer kot »nov organ v sestavi Ministrstva za finance« pričel delati že 1. junija 2021, naloge pa bi moral začeti opravljati najkasneje do 1. avgusta 2021, toda v zvezi s tem se očitno prav tako ne dogaja nič.

Slovenija bi se pri tem lahko ozirala tudi kam drugam, ne samo proti najbolj naprednim državam EU, ki zelo veliko vlagajo v zeleno infrastrukturo in digitalizacijo.

Avto Tesla
Vir: Twitter

Na primer proti ZDA, kjer je ameriški predsednik s svojim novim načrtom za delovna mesta za elektrifikacijo prometa in električna vozila namenil neverjetnih 174 milijarde dolarjev.

V državi je sicer 42.490 javnih električnih polnilnic – toda istočasno deluje tudi 115.000 bencinskih postaj s številnimi črpalkami.

Da bi lahko na ceste postavili več električnih avtomobilov je zato, jasno, potrebno razširiti električno polnilno omrežje.

Še več, polnilnice je potrebno postaviti tja, kjer se bodo ljudje ustavljali in počasneje polnili vozila, kar je dobro in za avtomobile in za omrežje.

Slovenija pa tudi na področju uporabe energije in investicij še vedno koraka po stari, nevarni poti Donalda Trumpa.

Zato želijo okoli avtocest in naselij po vsej državi postaviti 500.000 novih polnilnic do leta 2030.

Tudi zato, da bi do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 50-52 odstotkov in dosegli ogljično nevtralnost do leta 2050.

Slovenija pa pri vsem tem zamuja.

Širjenje električnega omrežja je stihijsko, jasnih načrtov ni.

Tudi ZDA, ki so korakale v povsem nasprotno smer v času Donalda Trumpa pod predsedovanjem Joeja Bidna že napredujejo v pravi smeri.

Slovenija pa tudi na področju uporabe energije in investicij še vedno koraka po stari, nevarni poti Donalda Trumpa.

Kar ni nenavadno, če pa imamo predsednika vlade, ki se je izkazal za velikega občudovalca nekdanjega predsednika ZDA.

Bruseljski inštitut Bruegel je sicer medtem osvežil podatke analize nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. 

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost presega z evropsko uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost določene kvote za zelene in digitalne cilje, so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Poleg tega Slovenija znatna sredstva za obe področji zagotavlja tudi v okviru pobude React EU in večletnega finančnega okvira 2021 do 2027, so še navedli in zatrdili, da je slovenski načrt za okrevanje in odpornost usmerjen v prihodnost.

Skladno z uredbo je treba za doseganje zelenih ciljev nameniti najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev.

Slovenski načrt po novih podatkih predvideva 20,05 odstotka za digitalni prehod in 43,45 odstotka za zeleni prehod, kar je za več kot šest odstotkov nad spodnjo mejo, ki jo določa uredba, so zapisali v sporočilu za javnost.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek