Hrvaški zunanji minister v Sloveniji s polomljeno slovenščino, na Hrvaškem pa z neresnicami o Cerarju

Prvi obisk novega hrvaškega zunanjega ministra v Sloveniji je minil precej neslavno. Na Bledu ga ni pričakal niti zunanji minister Miro Cerar, pač pa samo nižji uslužbenci slovenskega MZZ.

Pri tem je hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman poskušal domače in tuje medije »impresionirati« s svojo polomljeno slovenščino, kar pa se mu ni ravno posrečilo.

Še posebej potem, ko so mediji predvajali njegove izjave za televizijo N1 o tem, kako naj bi se Miro Cerar in Andrej Plenković po arbitraži že skoraj dogovorila o dvostranskem reševanju spora, kar je Miro Cerar odločno zanikal.

Der kroatische Minister für auswärtige und europäische Angelegenheiten Gordan Grlić Radman nahm am Bled Strategieforum teil.https://t.co/IFB6s2B2nC

— Stimme Kroatiens (@StimmeKroatiens) September 4, 2019

Gordan Grlić Radman pa je nato dejal, da tega »ne ve« in da je to pol leta pred omenjeno izjavo za N1 samo prebral – v hrvaškem Večernjem listu.

Torej je javnosti »prodajal« kot »svoje vedenje« nekaj, kar je samo prebral v tisku, članek hrvaških novinarjev pa je očitno temeljil na nepreverjenih in netočnih trditvah. To pa je precej slab štart pri poskusih krepitve dvostranskih odnosov med državama.

Hrvaški zunanji minister je sicer na Blejskem strateškem forumu (BSF) predstavil prioritete hrvaškega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2020. Hrvaška se bo zavzemala za Evropo, ki raste, povezuje, varuje svoje državljane ter je odprta do svoje neposredne soseščine in na globalni ravni, je dejal.

»V naših aktivnostih se bomo osredotočil na področja, za katera menimo, da lahko EU naredi največ,« je poudaril hrvaški zunanji minister. Pri tem bodo spodbujali skupne in vključujoče pobude, ki bodo koristile vsem državam članicam in s tem krepile občutek enotnosti in konsenza, je napovedal.

Ena od štirih prioritet hrvaškega predsedovanja Svetu EU bo Evropa, ki raste in se razvija.

»Spodbujali bomo enakomerno, trajno in vključujočo družbo ter skušali nasloviti demografske izzive, s katerimi se sooča EU,« je poudaril Grlić Radman.

Zavzemali se bodo za močan enotni trg, ki bo prispeval h konkurenčni EU.

Hrvaška bo še naprej aktivno podpirala širitev EU na Zahodni Balkan, ki bo imela pomembno mesto na agendi predsedovanja. Ni pa povsem gotovo, da se bo ob tem odrekla pritiskom na svoje sosede, zlasti na BiH in Srbijo.

Always a pleasure to see president Steinmeier & his wife and Minister of State @Mi_Muentefering in #Warsaw. It brings back wonderful memories of my years in Berlin and our excellent partnership & cooperation! @njemacko_vlp pic.twitter.com/BSFyxkgRwf

— Gordan Grlić Radman (@grlicradman) September 1, 2019

Maja 2020 bodo tako gostili vrh Zahodnega Balkana in tudi vrh Vzhodnega partnerstva, kamor uvrščajo države nekdanje Sovjetske zveze.

V izjavi za medije je sicer hrvaški minister izrazil upanje na pozitiven odgovor Evropske komisije glede hrvaškega vstopa v schengenski prostor.

Izrazil je pričakovanje, da Slovenija ne bo blokirala vstopa Hrvaške v schengen. Vendar zagotovila o tem še ni dobil.

Radman i Blok u Zagrebu: Prioriteti EU su transparentnost i vladavina prava https://t.co/fzYdImtC4g #Zagreb #Hrvatska #GordanGrlićRadman #StefBlok pic.twitter.com/0Qu1lUoIBa

— ANADOLU AGENCY (@aa_balkans) September 4, 2019

V dodatni izjavi za medije pa je minister izpostavil, da »sosedje vedno ostanejo sosedje« in da, če »imajo probleme, jih morajo reševati skupaj«.

Poudaril je, da imata Slovenija in Hrvaška skupno zgodovino, »v kateri so samo svetle strani« – kar seveda prav tako ni povsem res.