sreda, 24. april 2024 leto 29 / št. 115
Hrvaška brez priznavanja arbitraže vstopa v schengen, a ne pozabimo, kateri mevžast politik ji je to prvi omogočil!
Polomija za polomijo: Borut Pahor vs. Jadranko Kosor in Kolindo Grabar Kitarović. Vir: Zajem zaslona, Twitter
Potem ko je tudi Slovenija dala zeleno luč za vstop Hrvaške v schengenski sporazum so se takoj pojavili komentarji analitikov, ki so pojasnjevali, zakaj je to dobro.
Hrvaška naj bi tako strožje varovala mejo s Srbijo in BiH, slovenskim turistom bo omogočeno lažje in hitrejše prehajanje meje in podobno.
Kakšna bo cena, ki jo bo Slovenija plačala z okrnitvijo vitalnih nacionalnih interesov zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne razsodbe - o tem ni očitno razmišljal nihče v preteklih in tudi ne v sedanji slovenski vladi.
Kako se hitro zamenja plošča, ko je pa bil v opozicijo pa nikakor Hrvaška v EU preden razrešimo vprašanje meje. A je Hrvaška priznala arbitražo?
— Tony Manero (@thenewdiscoking) January 27, 2022
Tudi Tanja Fajon je pristala na kapitulacijo, ki jo je leta 2019 prvi napovedal večni zunanjepolitični poraženec - Borut Pahor. V času njegove vlade in nato predsednovanja je Hrvaška vstopila v EU, nato v NATO, pa še v schengenski sporazum, Slovenija pa še vedno nima nesporno določene južne meje.
Da bi vstop Hrvaške v schengensko cono brez spoštovanja arbitražne odločbe naredila za sprejemljiv, namerava sedanja slovenska vlada sprejeti celo neko enostransko izjavo o tem, kako naj bi Hrvaška z vstopom dejansko potrdila arbitražno odločbo!
To seveda ni res.
V tem primeru se je mogoče celo strinjati z Mihom Pogačnikom, ki se posmehuje tej resnično zgrešeni ideji, ki jo je javnosti prvi predstavil svetovalec predsednika vlade za zunanjo politiko Vojko Volk.
Na enostransko izjavo Slovenije bo verjetno Hrvaška odgovorila s svojo enostransko izjavo in s tem bo zadeva za njih zaključena.
Hrvaške še naprej ne bo spoštovala arbitražne razsodbe, uspela pa bo vstopiti v schengen.
Mnoge druge države na to čakajo leta in leta.
Slovenija je še enkrat odstopila od pogojevanja vstopa Hrvaške v schengen - v zameno pa ni dobila nič.
Ploščo je popolnoma obrnila sedanja zunanja ministrica, a ne pozabimo, kdo je bil prvi mevžast politik, ki je Slovenijo vodil iz zunanjepolitičnega poraza v poraz.
Poglejmo, kako se je zadeva odvrtela samo v zadnjih letih.
Slovenija je sicer že od spora glede zakonitosti arbitražne razsodbe zagovarjala stališče, da mora Hrvaška spoštovati tudi načela pravne države, to pa pomeni spoštovanje razsodb - in da brez tega ne more v schengensko območje.
Poleg izpolnjevanja tehničnih pogojev je pri vstopu namreč potrebno izpolnjevati še nekatere druge - pravne in politične.
Jasno da gre CRO v Schengen. Enostranska izjava SLO je po moji oceni samo nov mednarodnopravni nesmisel, s katerim se poskuša pokriti vse prejšnje. O poti levih vlad "iz napake v napako" že povedano...
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) October 27, 2022
Hrvaška: Zahrbten načrt Ljubljane: Hrvaško bodo spustili v Schengen ampak...
Ob vstopu v schengensko območje namreč članice tega območja odločajo na zasedanju Evropskega sveta s konsenzom.
»Torej niso več pomembni strokovni, ampak politični kriteriji,« je še pred tremi leti zapisal hrvaški Jutarni list.
V slovenski vladi so na podoben način trdili, da bi bila tudi odločitev, da Hrvaška izpolnjuje vse pogoje - ob tem, ko krši arbitražno odločbo - prav tako neustrezna in politična, saj bi s takšno odločitvijo odhajajoča Evropska komisija spregledala, da Hrvaška očitno flagrantno krši mednarodno pravo in načela pravne države.
Zanima me komentar @strankalevica @StrankaLMS @strankaSD . Ali
— TanjaK (@TanjaK57748096) January 27, 2022
smatrajo, da je to res v slo interesu in se poserjejo na arbitrazo? Zame je pravi domoljub tisti, ki kljub vikendu ali pocitnicam pri sosedih, zagovarja izkljucno slo interese in spostovanje arbitraze.
Nato pa je od te politike odstopila najprej Janševa vlada, v isti smeri pa nadaljuje tudi Golobova vlada.
Posledično je Grčija dosegla, da je Makedonija spremenila ime v Severno Makedonijo in celo pristala, da Bolgarija nadzoruje šolske učbenike za zgodovino v njenih šolah, Slovenija pa ni dosegla niti uveljavitve razsodbe arbitražnega sodišča.
Gre za nadaljevanje politike mlačnih blokad, ki jih Slovenija, za razliko od Grčije in Bolgarije, ki sta na primer blokirali Makedonjo, nikoli ni izvedla do konca.
Posledično je Grčija dosegla, da je Makedonija spremenila ime v Severno Makedonijo in celo pristala, da Bolgarija nadzoruje šolske učbenike za zgodovino v njenih šolah, Slovenija pa ni dosegla niti uveljavitve razsodbe arbitražnega sodišča.
Toda pri tem ne smemo pozabiti na tistega, ki je prvi, s svojimi mlačnimi in nikoli doslednimi blokadami Hrvaške, od katerih je vedno znova še pred ciljem odstopal, tlakoval to pot.
S to cagavo, kompromisarsko politiko na škodo Slovenije je začel že odhajajoči predsednik Slovenije Borut Pahor.
Se pravi g. Golob podpira stališče hrvaške do arbitraže ter njeno ne uresničevanje. Kako se lahko podpira nekoga pri vstopu v schengensko območje, če ta isti ne spoštuje eu prava in odločitev sodìšča?
— Smartzero (@qrc_van_dick) August 29, 2022
Znan je tudi kraj in čas, ko je prvič napovedal odstop od politike blokade Hrvaške pri vstopu v schengensko območje, zato je prav, da se tega trenutka ob njegovem odhodu s položaja na katerem je naredil veliko škodo Sloveniji tudi spomnimo.
Predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor so se namreč 4. septembra leta 1999 v Šibeniku udeležili rednega letnega srečanja trilaterale.
Pri tem je slovenski predsednik Pahor v svojem značilnem slogu odigral dve vlogi hkrati: po eni strani je ponovno pozval uradni Zagreb, naj uveljavi arbitražno razsodbo, po drugi strani pa je z drugo roko (in svojimi nepremišljenimi izjavami) Hrvaški na široko odprl vrata naravnost v schengenski sporazum.
Trilaterala @BorutPahor @KolindaGK @vanderbellen @InfoTVSLO @rtvslo pic.twitter.com/gDcoU5IPrp
— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) September 4, 2019
Pri tem je še posebej pomembno to, da imajo besede predsednika države tudi zavezujočo moč in so včasih lahko sprejete tudi kot »enostranske ustne pogodbe.«
Ni dvoma, da bo Hrvaška nove, nepremišljene izjave predsednika Boruta Pahorja še enkrat dobro izkoristila.
In Hrvaška je te nove, nepremišljene izjave predsednika Boruta Pahorja, kot smo napovedali že tedaj - dobro izkoristila.
Predsednik Slovenije je namreč dejal, da bi s tem, če bi uradni Zagreb še pred vstopom v schengen sprejel arbitražno razsodbo, vlada premierja Andreja Plenkovića »olajšala odločitev slovenske vlade« o vstopu Hrvaške v schengen.
Ob tem je dodal, da mora Hrvaška kot kandidatka za vstop v schengen »predvsem izpolniti vse tehnične kriterije in pogoje.«
Obenem je izpostavil, da s svojimi (današnjimi) izjavami ne namerava prejudicirati nobene odločitve slovenske vlade.
Ta bo »prej ali slej morala o tem sprejeti neko odločitev, potem ko bo Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška blizu tega, da izpolnjuje vse pogoje«, je dejal Pahor.
Tudi takrat bo potreben dialog, a dejstvo po njegovem je, da bi bilo »v vsakem primeru lažje«, če bi Hrvaška izpolnjevala svoje obveznosti glede meje, ki so ji naložene z odločitvijo arbitražnega sodišča.
»To je mogoče neko povabilo našim hrvaškim prijateljem, da o tem razmislijo v naslednjih mesecih,« je tedaj dodal Pahor.
Slovenski vladi bi bilo po Pahorjevih besedah »lažje sprejeti« odločitev, če bi mejo, ki je določena z arbitražno razsodbo, obojestransko tudi označili.
Trilaterala @BorutPahor @KolindaGK @vanderbellen @rtvslo @InfoTVSLO pic.twitter.com/oMuItWkD9v
— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) September 4, 2019
Težje ali lažje, to pa je v bistvu vseeno, kajti po Pahorjevem mnenju Slovenija bo vstop Hrvaške v schengen - očitno podprla.
Tedanja hrvaška predsednica je ob tem izpostavila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične kriterije za vstop v schengen.
Iz vsega zapisanega izhaja, da je bil Pahor že tedaj prepričan, da bi Slovenija morala sprejeti Hrvaško v schengensko območje.
Slovenski predsednik je sicer nato zatrdil, da »ni prejudiciral« odločitve slovenske vlade, vendar pa njegove navedbe kažejo, da temu ni bilo tako.
Če je namreč res, da mora Hrvaška za vstop v schengen izpolnjevati predvsem vse tehnične pogoje – ki jih je nato Hrvaška, tudi po oceni Evropske komisije, v dveh letih po tem dogodku tudi izpolnila – potem seveda iz Pahorjeve izjave izhaja, da ni načina in ne razloga, da bi Slovenija Hrvaško na poti v schengen lahko blokirala.
In če bi izpolnjevanje arbitražne odločbe s strani Hrvaške slovenski vladi zgolj pomagalo, da »lažje« sprejme odločitev o podpori Hrvaške pri vstopu v schengen, potem to seveda logično pomeni, da bo ob nesprejemanju arbitražne razsodbe s strani Hrvaške Slovenija pač malo »težje« - podprla vstop Hrvaške.
To pomeni, da je Pahor, čeprav trdi, da 'ni prejudiciral' vstopa Hrvaške v schengen, v tem primeru že posredno zatrdil, da Slovenija Hrvaško vendarle bo podprla pri vstopu v schengen.
Težje ali lažje, to pa je v bistvu vseeno, kajti po Pahorjevem mnenju je bilo očitno, da ga Slovenija - bo podprla.
Kar pomeni, da je Pahor, čeprav trdi, da ni prejudiciral vstopa Hrvaške v schengen, v tem primeru že posredno zatrdil, da Slovenija Hrvaško naposled bo podprla pri vstopu v schengen.
Prav tako nikjer v Pahorjevem nastopu ni bilo zaslediti izrecnega pogojevanja – da namreč Slovenija Hrvaške ne bo podprla na poti v schengen, dokler ne sprejme arbitražne odločbe.
To je bilo večkrat povedano v preteklosti in je bilo temeljno vodilo slovenske zunanje politike po porazu pred sodiščem EU v Luksemburgu, pred katerim je Slovenija napačno (kot smo prav tako napovedali) tožila Hrvaško. Tožila jo je namreč pred sodiščem, ki za ta spor - ni bilo pristojno.
Za ta škandal pa je bila odgovorna Cerarjeva vlada.
Samo vprašam, za prjiatelja, a Hrvaška v Schengen bo kar tako, meni nič, tebi nič in pozabimo arbitražo? Kdo bo to kupil? pic.twitter.com/H8LQyiOIEm
— Moderator (@GregorKos) August 14, 2020
Slovenija je torej odstopila od pogoja, da mora Hrvaška sprejeti arbitražno razsodbo – ni pa bilo jasno, kaj je dobila v zameno?
Danes vemo, da je dobila – nič. To je rezultat dela slovenskih diplomatov - porazen in prazen nič.
Ta zadeva pa nakazuje na še več problemov.
S tem je predsednik Slovenije na vrhu trilaterale, celo na Hrvaškem, posegel na področje, ki je v domeni slovenske vlade, kar je prva napaka.
Druga je, da je implicitno potrdil, da Slovenija – ne glede na to, kako bo Hrvaška ravnala v prihodnje glede arbitražne razsodbe – ne bo blokirala Hrvaške.
S tem je Sloveniji prav predsednik Pahor iz rok izbil še en vzvod pritiska na Hrvaško.
Tretja napaka je popolna odsotnost slovenskega pogojevanja (torej: brez arbitražne razsodbe in spoštovanje vladavine prava ni vstopa Hrvaške v schengen!), ki ga je uvedel še prejšnji zunanji minister Karel Erjavec.
Kar pomeni, da je bilo slovensko popuščanje pred diplomatskim pritiskom Hrvaške že tedaj lepo vidno na celi črti.
Za razliko od na primer Grčije, ki je Makedonijo blokirala več desetletij (in vzdržala vse pritiske ZDA in ostalih članic Evropske unije, čepav je medtem skoraj bankrotirala!) dokler ni dobila, kar je hotela (spremembo imena Makedonije v Severno Makedonijo), so slovenski politiki, ki očitno nimajo pojma o zunanji politiki, predvsem pa so imuni na zaznavanje realnosti v mednarodnih odnosih - nadaljevali s politiko popuščanja (appeasement).
Trilaterala potvrda je vrlo dobrih odnosa naših država i dokaz da bez obzira na određena otvorena bilateralna pitanja i dalje odlično surađujemo, posebno vezano uz teme budućnosti #EU, #JIE, #3SI te klimatskih promjena. W/@vanderbellen @BorutPahor pic.twitter.com/3dDXhTAs7z
— Kolinda GK (@KolindaGK) September 4, 2019
In to na podoben način, z mlačno politiko, ki je bila značilna že za čas Pahorjeve vlade, ko je Slovenija samo za nekaj mesecev »blokirala« Hrvaško, potem pa hitro popustila, ne da bi obveznost Hrvaške, da uresniči arbitražno razsodbo še pred vstopom v EU ali da v primeru spora prizna pristojnost Meddržavnega sodišča v Haagu – sploh zapisali v arbitražni sporazum.
S tem je nato nadaljevala Šarčeva vlada, vlada Janeza Janše pa je odnose s Hrvaško še otoplila, ne da bi Slovenija v zameno dobila karkoli.
Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Šibeniku. pic.twitter.com/kdBW0jkLu7
— Borut Pahor (@BorutPahor) September 4, 2019
Na mehčanje slovenskih stališč so kazali tudi odgovori nekaterih nosilcev list za zadnje evropske volitve.
Primerjava stališč nosilcev evropskih list s Pahorejevimi pokaže očitno razliko – namesto jasnega pogojevanja je iz Pahorjevih besed mogoče razbrati samo blago, milozvočno, ponižno prošnjo, da naj južni sosedje vendarle priznajo veljavnost arbitražne razsodbe.
Ko so bili javno vprašani, ali podpirajo vstop Hrvaške v schengen, so bili odgovori večine takšni, da so ta vstop pogojevali – in ne samo blago povezovali – s spoštovanjem arbitražne razsodbe s strani Hrvaške.
Nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver je podpiral vstop Hrvaške v schengen, ko bo ta izpolnila vse potrebne pogoje.
Vstop Hrvaške v schengen so podprli tudi v LMŠ, vendar pa je nosilka liste Irena Joveva razlagala, da mora Hrvaška pred vstopom »zadostiti vsem ocenjevalnim kriterijem«.
Nosilka liste SD Tanja Fajon je opozarjala, da je pri tem ključnega pomena tudi spoštovanje vladavine prava, vključno s spoštovanjem in implementacijo arbitražne razsodbe.
»Dokler bo Hrvaška slednje zavračala, pogoji za vstop v schengen niso izpolnjeni,« je dejala.
Da mora Zagreb spoštovati vladavino prava, je zagovarjal tudi nosilec liste SMC Gregor Perič.
Za slovensko zunanjo politiko je zato zgodovinska sodba samo ena: porazno.
»Dokler Hrvaška krši mednarodno pravo, si je težko predstavljati njen vstop v schengen,« je tedaj poudaril Perič.
Ljudmila Novak, nosilka liste NSi pa je dejala, da njene podpore Hrvaška ne bo imela »dokler ne izpolni vseh varnostnih kriterijev«.
Bolj odločna pa je bila tedaj nosilka liste SAB Angelika Mlinar, ki je poudarila, da »Hrvaška ne more vstopiti v schengen, dokler ne bo spoštovala in implementirala arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo.«
Tudi v nekaterih drugih strankah so zagovarjali podobna stališča.
gdi ste sletjeli? u Piranskom zaljevu ili Savudrijskoj vali?
— Miloš (@CerarMilos) February 18, 2022
Primerjava teh stališč s Pahorejevimi pokaže očitno razliko – namesto jasnega pogojevanja je bilo iz Pahorjevih besed mogoče razbrati samo blago, milozvočno, ponižno prošnjo, da naj južni sosedje vendarle priznajo veljavnost arbitražne razsodbe, pri čemer bo hrvaška odločitev vplivala le na malce težje ali nekoliko lažje že vnaprej dano strinjanje Slovenije z vstopom Hrvaške v schengen.
Toda nato so vsi ti politiki, predvsem tisti, ki so še ostali v politiki, nenadoma obrnili ploščo.
Osupljivo, ali pa bolje rečeno pričakovano je tudi dejstvo, da je Tanja Fajon, ki je še nedavno trdila, da dokler bo Hrvaška zavračala aritražno razsodbo, »pogoji za vstop v schengen niso izpolnjeni« - danes pozdravlja vstop Hrvaške v schengen.
Fajon: Jaz podpiram vstop Hrvaške v schengen, nikoli nisem rekla nič drugega.
— Marta Razborsek (@MartaRazborsek) May 11, 2022
In s tem pristaja na kapitulacijo, ki jo je leta 2019 prvi napovedal večni zunanjepolitični poraženec - Borut Pahor.
V času njegove vlade in nato predsednikovanja je Hrvaška vstopila v EU, nato v NATO, kmalu bo še v schengenski sporazum.
Slovenija pa še vedno nima nesporno določene južne meje!
POTPREDSJEDNICA slovenske vlade Tanja Fajon zauzima se za što skoriji ulazak Hrvatske u Schengen, ali to uvjetuje provedbom arbitražne odluke o granici, piše u petak Večernji list.... #regijon #svijet #vijestihrhttps://t.co/u1rOM9GwEO pic.twitter.com/VTiIaMOi4b
— Vijesti.TV (@vijesti_tv) May 13, 2022
Za slovensko zunanjo politiko je zato zgodovinska sodba samo ena: porazno.
Nova slovenska vlada, unatoč prijetnjama novoga premijera i ministrice Fajon, očito je odustala od povezivanja ulaska HR u Schengen s prihvaćanjem rada Arbitražnoga suda za granicu. Sami su danas rekli da to jedno s drugim nema veze
— kmario (@kmario) May 24, 2022
Nedosledno in neresno.
Druge države svoje vitalne nacionalne interese dosledno branijo, nekatere celo z oboroženo silo, vsekakor pa z diplomacijo.
Slovenija je v tej družbi izjema - zahvaljujoč neodločnim politikom, med katerimi je šampion neodločnosti in kompromisarstva v škodo države zagotovo Borut Pahor.
