Hinavska Evropska unija: Vazal ameriške neokonservativne politike in medijev grozi z uničenjem sveta

Igor Koršič je ob nedavnih dogodkih v Ukrajini napisal komentar, ki ga v Insajder.com v nadaljevanju objavljamo v celoti in z uredniško grafično opremo:

__________________________________________________________________________________

Zadnji spodleteli poskus provokacije pod lažno zastavo je bila ukrajinska raketa, ki je na Poljskem ubila dva človeka. Seveda so vsi nemudoma pokazali na Rusijo. Še preden je bila izvedena preiskava, so Poljska in baltske države zahtevale uveljavljanje četrtega ali petega člena temeljne listine NATO, kar bi pomenilo napad Nata na Rusijo. Nemčija je zahtevala prepoved letenja nad Ukrajino.

Oboje pomeni spopad ZDA z Rusijo in najverjetneje tretjo svetovno vojno. Biden in še zlasti Pentagon se k sreči zavedata tega in dajeta previdne izjave. Nekdo, baje neki kmet, je po naključju ostanke raket fotografiral in objavil na spletu in je tako morda nehote dokazal, da raketa sistema S 300 ni mogla prileteti z ruske strani ter tako preprečil neposredno angažiranje Nata.

Zelenski  je kljub temu vztrajal pri obtožbi Rusije. Poljska je začela momljati, da gre verjetno za nesrečni slučaj. Eksperti pa vedo, da NATO nadzoruje nebo nad Evropo in zato natančno ve, v vsakem trenutku, od kod in kam je letela raketa. To ni bila zablodela raketa s 300, ki je poskušala sestreliti rusko raketo. Raketa se je lahko znašla na Poljskem samo namerno. Morda je bila namenjena na skladišče umetnega gnojila v bližini.

Kaj je bilo z masakrom v Buči, ki so ga mediji in zahodna politika, seveda brez vsake preiskave, pripisali Rusom? Lažna zastava! Masaker je zagrešila  ukrajinska stran, kot vedo povedati  kredibilni eksperti. Masaker je služil za preprečitev mirovnega sporazuma v Carigradu.

In masaker v Kramatorsku, tudi ta pripisan Rusiji?

Razkrinkala ga je italijanska novinarska ekipa, ki je  posnela ukrajinsko raketo Točka U. Ukrajinsko obstreljevanje nuklearke v Zaporožju je nehote razkrinkal inšpektor IAEA,  ki nikakor ni mogel povedati nič o tem, kdo jo je obstreljeval. Kot Švedi, ki nočejo objaviti odgovornega za  uničenje Severnega toka 2. Umazano bombo so Rusi onesposobili tako, da so s svojimi obveščevalnimi podatki seznanili ameriško vojsko. Litovsko onemogočanje dostopa Rusiji do Kaliningrada je EU uspela še pravočasno ustaviti.

To igro z življenjem na tem svetu, poskuse z lažnimi zastavami angažirati NATO za neposreden napad na Ruse v Ukrajini, omogočajo in podpirajo domala vsi politiki in mainstream mediji, trobila zahodnih vlad. Vse to počenjajo s kar najbolj brutalno cenzuro kritičnih glasov v medijih in na spletu. Kdo mi prekine predavanje polkovnika Douglasa Macgregorja na Youtubu z napisom »Te vsebine ni na spletu«, ali celo »Ta vsebina ni primerna za vas«?

Ali to dela naš regulator ali kakšna EU agencija ali faktčeker? Ali lastnik Youtuba? Pri tem gre za naša življenja. Veliko več, gre za sam obstoj življenja na svetu. Evropska unija in posamezne države, ki so zakuhale to krizo in vojno z vabilom Ukrajine v NATO, z manipulacijo majdanskih demonstracij in z izigravanjem dogovorov iz Minska,  sedaj vztrajno in brez sramu hinavsko kažejo na Rusijo, na zločinca Putina in njegov »z ničemer izzvan napad!«

Ko bi le bila zgolj hinavščina! Pa je še nekaj več, nekaj bolj usodnega! EU namreč tepta vsa načela, na katera se ponosno ali naduto rada sklicuje. In to celo v svojo materialno škodo. EU sodeluje v napadu ZDA in NATO na Rusijo. To teptanje temeljnih načel, zapisanih tudi v ustanovni listini Združenih narodov, je lahko usodno za demokracijo. Na katero se tukaj NATO, ZDA, EU in ostala t. i. mednarodna skupnost (okoli 20 odstotkov človeštva) tako ihtavo zaklinja in za katero naj bi šlo - temu domnevno svobodoljubnemu svetu.

Gre jim za obrambo suverenosti in demokracije v Ukrajini..., seveda nikakor ne v kakem Jemnu, Golanski planoti ali Palestini. Ključna vrednota, ki  jo v resnici teptajo, je svoboda govora. Če ta ni zagotovljena, če je ta ogrožena, pomeni, da je ogrožena  možnost resnice, možnost posameznika, da se upre cenzuri, s katero politiki, nosilci družbene moči, uveljavljajo laž in manipulacijo.

Aksiom laži, ki omogoča, da evropska politika deluje proti temeljnim interesom Evropejcev, je trditev, da je ruska invazija na Ukrajino neizzvana. Propaganda s pomočjo cenzure uveljavlja to zgodbo, ki se domnevno začne 24. februarja 2022 in ne recimo 2014, ali 2008 ali celo 1991. Tudi v Rusiji je zapora informacij, uzakonejna cenzura - pod grožnjo kazni! Vendar je denimo RT, kljub vojni, še vedno lahko vzor zahodnim medijem, glede objektivnosti in uravnoteženega poročanja.

Predvsem pa RT ni zmerjaška in ne demonizira nasprotnikov. Odlika, ki je bila značilna celo za svojetske propagandne filme v drugi svetovni vojni. Tega žal ne morete preveriti, ker je na Zahodu večinoma prepovedana.

Odločilno za interpretacijo dogodkov, je vprašanje, kdo je protagonist, kdo je napadalec: ali so to ZDA, ki se od leta 1991 trudijo uničiti Rusijo ali jo toliko pohabiti, da ne bi mogla nastopiti kot enakopravni akter v mednarodnem prostoru? Voditelji ZDA, njihovi predsedniki in kongresniki ničkolikokrat popolnoma jasno, javno, pred kamerami povedo ta svoj namen: uničiti Rusijo.

Ali je protagonist, napadalec diktator Putin, ki je z neizzvanim  napadom na Ukrajino začel uresničevati svoj mračen načrt obnove Sovjetske zveze in uničenja zahodne demokracije? Dokazljivo dejstvo je, za začetek, da Vladimir Putin zlih namer, ki mu jih pripisujejo politiki in mediji zahodnega sveta, ni nikoli izrekel. Predstavniki drugega protagonista, ZDA, pa  svoje namene nenehno ponavljajo in to, kot rečeno, jasno in glasno. Zato se zgodba, v kateri so protagonist ZDA, izteče brez protislovij: Neizpolnjena obljuba Mihailu Gorbačovu.

Zahodno izčrpavanje Rusije in kupovanje volitev pod Borisom Jelcinom. Zavračanje Putinovih poskusov približevanja Rusije Zahodu. Stopnjevana demonizacija Putina po njegovi kritiki monopolarnega sveta v Münchnu leta 2007.

2013 Evropska unija s svojim predlogom Ukrajini tudi o varnostnem sodelovanju, kar za Ruse pomeni nesprejemljivo, pošiljanje NATO v Ukrajino sproži sprva upravičene proteste na trgu Maidan. Z dokazano pomočjo Zahoda in banderovcev se protesti prelevijo v nasilje z žrtvami snajperistov tako na strani demontarntov kot na strani policije, kar vodi v puč.

Z Zahoda voden puč proti demokratično izvoljenem Viktorju Janukoviču  leta 2014. Instrumentalizacija desnih, tudi neo-nacističnih sil za radikalizacijo rusofobije v Ukrajini in začetek preganjanja ukrajinskih Rusov.

Osamosvojitev republik Doneck in Lugansk po vzoru Kosova. Rusijo prosita za pomoč. Leta 2014 Putin zavrne prošnji obeh republik za sprejem v Rusijo. Štirinajst tisoč mrtvih v obstreljevanju odcepljenih pokrajin. Zahodni blef z dogovori iz Minska. Zavrnitev ruskega predloga celostne varnostne arhitekture, januarja 2022. Drastično povečanje napadov ukrajinskih sil na Doneck in Lugansk (poročilo OZN) in koncentracija ukrajinske vojske na mejah odcepljenih republik v tednih pred rusko invazijo. Grožnje Zelenskega z napadom za osvoboditev Krima, februarja 2022. Odstop ukrajinske strani od mirovnega sporazuma v Carigradu.

Nato vojna intervencija Rusije, ki se sklicuje na 51. člen Ustanovne listine OZN o dopustnem preventivnem napadu. Posebna vojaška operacija je posebna zato, ker je omejena z zapovedjo o čim manj uničenja in civilnih žrtev. Dokaz je sorazmerno majhno število civilnih žrtev, ki ji šteje OZN. Donedavna je bilo to število manj od 10.000. Primerjaj število civilnih žrtev v ameriški invaziji na Irak, 1 milijon. Napadi na Krimski most, (ruska deklarirana rdeča črta!) in na Sevastopol predhodijo Putinovi odločitvi o delni mobilizaciji.

Zgodba, v kateri je Putin protagonist napadalec, in vojna Putinova, je preprosto vse preč preprosta: Zločinski Putin neizzvano napade demokratično Ukrajino s ciljem genocida, uničenja in zasedbe Ukrajine. Njegov cilj je obnoviti Sovjetsko zvezo in širše. Pri tem nebrzdano ruši vrtce, bolnice, šole in kolje civiliste. Dodaten motiv je njegov strah pred demokratično ureditvijo Ukrajine. Pri tem je Putin hkrati skrajno nevaren in ga je treba ustaviti, in popolnoma nesposoben, bolan, brez ustreznega orožja, brez streliva z vojaki brez morale, kar pomeni popolni razkroj ruske vojske. To pomeni, da Ukrajina zmaguje na vsej črti in bo kmalu na Krimu.

Ne glede na to kdo je glavni pozvročitelj vojne, najhujšo ceno plačujejo Ukrajinci, kjer jih samo sicer dokazano junaštvo stane na desetine tisočev vojaških življenj. S tem, ko invazija prerašča v pravo vojno je čedlaje več žrtev tudi na strani civilnega prebivalstva. Da ne omenjamo na milijone beguncev. Ukrajina pa bo, ko bo vsega konec, hudo okleščena. Še v mirovenm predlogu Rusije marca v Carigradu, bi razen Krima, ostala cela.

Kar se EU politike tiče, pa kolikor vem, svet kaj takega še ni videl: Evropska unija nadvse proaktivno in enotno (levo, desno, sever jug, vzhod in zahod) sodeluje v napadu sama nase in na svoje najbolj vitalne, preživetvene interese. Kajti v resnici gre pri tej vojni za napad ZDA tako na Rusijo, kot na EU. Glavna tarča napada je gospodarsko sodelovanje Ruske federacije z EU, predvsem gre za poceni energente,  ki jih je EU kupovala v Rusiji.

Po drugi svetovni vojni je bilo namreč velikokrat javno deklarirano vodilno načelo ameriške politike v Evropi: obdržati ZDA v Evropi, Nemčijo na tleh in Rusijo zunaj. S poceni ruskimi energenti je EU vzdrževala svoje blagostanje, bila zato konkurenčna ZDA in seveda ni kupovala dragega ameriškega plina.

ZDA, tako republikanci kot demokrati in vsi ameriški predsedniki, so dolga leta razglašali tako stanje za nesprejemljivo. Tako naj bi namreč EU postala odvisna od Rusije.  Še najbolj jasno je dal to vedeti Donald Trump, ki je z sankcijami nad izvajalci gradbenih del Severnega toka 2 dosegel zaustavitev gradnje tega plinovoda. Jasno je povedal, da ni pravično, da po ameriških cestah vozijo Mercedesi in druge evropske  avtomobilske znamke.

(Uporabil je podobno logiko kot Radovan Karadžić, ki je nekoč razlagal, da ni pravično, da Republika srbska nima morja.) Misterij je, kako naj bi bila EU odvisna in izpostavljena ruskemu izsiljevanju. Rusija se je namreč skozi desetletja izkazala kot zanesljiv dobavitelj, ki ni nikoli onemogočal morebitne konkurence. EU je sama sebi prepovedala kupovanje in uporabo (»smrdljivega«, tako Ursula Von der Leyen) ruskega plina. In pri tem je obtoževala Rusijo, kako da izsiljuje in povzroča energetsko krizo v EU.

Tu EU poleg tega da laže, tepta še zdravi razum in logiko. Dejstvo je, da Rusija ni izsiljevala. Za primer: ni potapljala ameriških ladij z utekočinjenim plinom, namenjenih v Evropo. Če bi Rusija potapljala ameriške ladje z utekočinjenim plinom, bi seveda že zdavnaj prišlo med njima do vojaških spopadov. Po drugi strani ZDA javno in na ves glas razglašajo, da bi namesto Rusije one morale EU prodajati svoj utekočinjeni plin, ki je pridobljen s frackingom in je neprimerno dražji od ruskega. Zakaj že?

Rezultat sankcij združenega Zahoda proti Rusiji sta samo-povzročeni inflacija in recesija, pravi gospodarski bumerang harakiri na Zahodu,  še zlasti v EU. Medtem, ko se rubelj krepi, je evro načet, petrodolarju pa grozi propad.

S terorističnim napadom na Severni tok 2 bi morale pasti vse maske. Predsednik ZDA Joe Biden je napad napovedal, državni podsekretar Sullivan ga je, kot priložnost za ZDA, pozdravil, nekdanji poljski zunanji minister Radek Sikorski se je ZDA za opravljeno delo celo zahvalil. Švedi in Danci so ugotovili, kdo je napadalec, vendar tega iz varnostnih razlogov ne bodo objavili.

Tako je poleg EU padla še ena trdnjava visoke morale žlahtnih  načel, vest človeštva, za kar so se nekoč razglašali Skandinavci.

Ob tem naj bi ruski napad na nedolžno Ukrajino, kot sem že zapisal, bil popolnoma neizzvan? In vendar ZDA objavljajo svoje namere (povzetek korporacije Rand »Overextending Russia«, april 2019).

Politiki in birokrati ZDA od Bidna, preko Lindseyja Grahama (R), Adama Schiffa (D) do Viktorie Nuland (neokon) v Ukrajini, na Youtubu in v mainstream medijih ponavljajo, da Ukrajinci bijejo ameriško vojno z - že davno, ničkolikokrat deklarirano - ZDA sovražno državo številka ena, Rusijo. Kljub temu vsa politična Evropa z mediji, ki so postali cenzurirana ameriška propagandna trobila, za svojo, v resnici ameriško vojno proti Rusiji krivi Rusijo in Putina.

Ukrajinci se bijejo z ameriškim orožjem, z Zahodnim, tudi našim denarjem, z Natovimi obveščevalnimi podatki, z vojsko, ki  jo je uril in opremljal NATO vsaj osem let. (In zdaj jih urimo tudi mi! Ali je kdo preučil posledice takega ravnanja Slovenije, če slučajno NATO ne bo zmagal?)

Vse to izvajajo Ukrajinci s prizadevno finančno in vojaško pomočjo EU in širše Evrope.

Ves ta tragični teater absurda, sprt z vsako logiko, in utemeljen na vrsti flagrantnih laži, me - ne vem zakaj - spominja na dvoje Trumpovih hvalisanj: rekel je, da bi lahko grozil z revolverjem na cesti in mu nihče ne bi nič storil. Spet drugič se je hvalil, kako lahko je osvajati ženske. Primeš jih za … pa so tvoje. Sprašujem se, kdo v tej tragični in krvavi farsi koga drži za …?

Igor Koršič