REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Govoričenje slovenske zunanje ministrice o »spoštovanju pravil svetovnega reda« sprožilo posmeh

Govoričenje slovenske zunanje ministrice o »spoštovanju pravil svetovnega reda« sprožilo posmehTanja Fajon ima rada mednarodno pravo - po ameriško... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je znana po tem, da zna na prvi pogled všečno nastopati v javnosti.

Lepo izgovarja razne fraze, v katerih poziva k spoštovanju tega in onega in vse to zveni ušesom prijetno.

Težava je, da je za vsemi temi besedami malo vsebine, realnih premislekov, poznavanja situacije in razmer v svetu, ki se nahaja sredi konfliktov in po oceni mnogih tudi – že nove svetovne vojne.

Ni dvoma, da človeštvo potrebuje več jasnih besed in manj frazarjenja ter sledenja trenutno še največji supersili, ZDA, ki pa v boju za svoje privilegije svet vodijo v nove in nove vojne...

To je nevaren razvoj dogodkov, kajti če mednarodni red, ki temelji na pravilih, ne zahteva soglasja k tem pravilom, se postavlja vprašanje, kdo na koncu postavlja ta pravila in določa njihovo vsebino.

Vsebinsko prazno ponavljanje fraz slovenske zunanje ministrice pa ob tem pogosto ni le enako frazam, ki jih najpogosteje izrekajo ameriški politiki in vodilni evrokrati v Bruslju, od katerih si Tanja Fajon najpogosteje izposoja politični besednjak.

Včasih ministrico, ki očitno ne spremlja najbolj natančno to, kar izreka (ravno zato, ker gre za prazne fraze), zato jo zanese v še nekoliko bolj svobodne vode, kjer na koncu trosi spakedranke in skovanke, ki nato zvenijo kot novogovor skrajnih ameriških neokonservativcev in jastrebov iz Bele hiše.

»Slovenska zunanja ministrica od narodov zahteva 'spoštovanje pravil svetovnega reda',« se je ob puhoglavo nakladanje Tanje Fajon na Svetovnem ekonomskem forumu (WEF) v Davosu obregnil znani portal Zero Hedge.

»Zunanja ministrica Slovenije Tanja Fajon svojo podvrženost globalistični agendi nakazuje z izjavo (ali zahtevo), da morajo suvereni narodi 'spoštovati' mednarodna pravila 'svetovnega reda.' Fajonova je vodja Socialnih demokratov, ki so del Stranke evropskih socialistov, in nekdanja evropska poslanka iz Slovenije. Fajonova je bila predvidena za razpravo o 'globalni razdrobljenosti', ki se jim (v WEF) zdi glavna tema leta 2023. Globalisti so na več panelih opozorili na svoje frustracije nad nacionalnimi vladami, ki se odmikajo od ključnih agend WEF, vključno z globalnim odzivom na pandemijo, vojno v Ukrajini in podnebnimi spremembami.

Fajonova je v današnjem tvitu pozvala tudi k večji vključenosti več korporativnih akterjev in ne samo vlad v pobude WEF.

Ton Davosa je bil do zdaj izrazito mračen, številni prisotni so objokovali rezultate globalnih pandemičnih ukrepov in pomanjkanja poenotenja glede na podnebne spremembe. Česar pa ne omenjajo, vsaj ne neposredno, je to, da je velik del tega posledica množičnega javnega odpora v mnogih regijah. Zdi se, da je ustanova dajala ocene o njihovem napredku v letu 2022, ki pa se niso uresničile,« je ocenil Tyler Durden.

Mednarodno pravo na am,aeiški način, Vir: Twitter, Tjeerd Royaards
Mednarodno pravo na ameriški način. Vir: Twitter, zajem zaslona, Tjeerd Royaards

Težava z izjavo slovenske zunanje ministrice je predvsem ta, da »pravila svetovnega reda« dejansko sploh ne obstajajo oziroma - da niso veljavna.

Kar obstaja, so pravila mednarodnega prava, spoštovanje teh pravil pa kršijo tudi mnoge slovenske zaveznice v Evropski uniji in zvezi NATO (predvsem Združene države Amerike), včasih pa tudi Slovenija.

Prav zato zahodne države na čelu z ZDA vztrajajo pri nekakšnem »na pravilih zasnovanem redu« (»rules-based order«), ki prevedeno v običajen jezik pomeni le to, da si izbrane, zahodne države kot z jedilnika izbirajo, katera pravila bodo spoštovala in kdaj, in katera ne - ter kdaj.

Na podlagi ameriških »pravil zasnovanem redu v svetu« je bil ugrabljen in zaprt tudi ustanovitelj WikiLeaksa, novinar in publicist Julian Assange. Po trditvah Nilsa Melzerja, švicarskega akademika in strokovnjaka za mednarodno pravo, ki je od 1. novembra 2016 opravljal funkcijo posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje - je Assange politični zapornik v strogo varovanem zaporu v Londonu in žrtev torture. Brez kakršne koli razsodbe je že 3 leta, 9 mesecev in 10 dni zaprt v zaporu Belmarsh, kjer čaka na odločitev britanskih oblasti, ali ga bodo izročile ZDA, kjer mu grozi kazen do 175 let zapora ali celo smrtna kazen in vse to le zato, ker je svetu razkril dotlej skrite ameriške zločine in grozodejstva storjene tekom intervencij ameriških sil v Aziji in Afriki. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Zunanja ministrica je torej imela v mislih najbrž na zahodnih pravilih zasnovan red, nerodno pa je izrekla, da moramo spoštovati pravila svetovnega reda.

Majhna razlika, a zadnja besedna zveza zveni v svetu, ki ga še vedno sestavljajo suverene in formalno enakopravne države - še bolj totalitaristično.

Koncept »na pravilih zasnovanega reda« sicer pogosto kritizirata tudi Kitajska in Rusija, neuvrščene države ter članice BRICS-a in podobnih organizacij, zagovarjajo pa ga zaveznice Washingtona.

Medtem ko mednarodno pravo temelji na načelu suverene enakosti držav, lahko 'na pravilih temelječ red', ločen od zahteve po soglasju, postane red močnejših ali red po diktatu večine, opozarja profesor Stefan Talmon.

Toda poglejmo, kako je na spletni strani, ki se ukvarja s prakso Nemčije v mednarodnem pravu (GPIL) ta koncept, ki so ga pogosto imeli v ustih tudi nemški politiki, pojasnil nemški strokovnjak in profesor Stefan Talmon: »Sodeč po situacijah, v katerih je bil uporabljen izraz 'na pravilih temelječ red', se zdi, da gre za širši izraz kot 'mednarodno pravo', tj. pravno zavezujoča pravila, ki zahtevajo soglasje vsake posamezne države. Zdi se, da zajema tako pravila tradicionalnega mednarodnega prava kot tisto, kar se običajno imenuje 'mehko pravo' – pravno nezavezujoče politične zaveze.

Zdi se tudi, da vključuje pravila tako držav kot nedržavnih akterjev. Izraz je bil uporabljen za poziv nekaterim državam, naj upoštevajo obstoječa mednarodna pravna pravila, s katerimi se te države pravzaprav niso strinjale in zato niso zavezane.

Izraz 'red, ki temelji na pravilih' zabriše razliko med zavezujočimi in nezavezujočimi pravili, kar daje vtis, da so vse države in mednarodni akterji podvrženi temu redu, ne glede na to, ali so privolili v ta pravila ali ne. Medtem ko je mednarodno pravo splošno in univerzalno, se zdi, da 'red, ki temelji na pravilih', dopušča posebna pravila v posebnih – sui generis – primerih.«

»To je nevaren razvoj dogodkov, kajti če mednarodni red, ki temelji na pravilih, ne zahteva soglasja k tem pravilom, se postavlja vprašanje, kdo na koncu postavlja ta pravila in določa njihovo vsebino.

V praksi se zdi, da je 'red, ki temelji na pravilih' poskus vzpostavitve sprejemanja zakonodaje z večino na mednarodni ravni. Vendar volje nekaj (zahodnih) držav ali celo večine držav ni mogoče enačiti z mednarodnimi ali regionalnimi pravili ali s tem, da je to podlaga za 'na pravilih temelječ red'.

Medtem ko mednarodno pravo temelji na načelu suverene enakosti držav, lahko 'na pravilih temelječ red', ločen od zahteve po soglasju, postane red močnejših ali red po diktatu večine,« opozarja profesor Talmon.

To pomeni ena pravila za »nas« - in druga »za vas«, hkrati pa odpravo suverene enakosti držav in uzakonjanje pravice močnejših držav, da posegajo v notranje zadeve slabotnejših in izvajajo razne »humanitarne intervencije« po svetu.

Za to se je torej v svojem nastopu zavzela slovenska zunanja ministrica...

Kar seveda ni v skladu ne s konvencijami, ki jih je podpisala Slovenija, ne s pravili organizacij, ki jim je pristopila (OZN) in prav tako, če smo natančni, ne s slovensko ustavo:

Osmi člen ustave Republike Slovenije. Vir: Zajem zaslona

Je pa ta nastop Tanje Fajon vsekakor v skladu z zunanjepolitično strategijo Slovenije, iz decembra leta 2021, torej še iz časa Janševe vlade, v kateri se sporna besedna zveza pojavi dvakrat.

Zakaj zunanjepolitična strategija Slovenije še vedno ni spremenjena, navkljub dejstvu, da je znano, da je bila spremenjena v času Janševe vlade ob številnih kritikah tedanje opozicije, ki sestavlja sedanjo vlado.

Drugič najbolj eksplicitno v poglavju o transatlantskih odnosih, kjer piše: »Ključen vidik zavezništva so transatlantski odnosi z ZDA in Kanado, ki v spremenjenem varnostnem okolju znova pridobivajo na pomenu, tudi zaradi potrebe po ohranitvi na pravilih temelječega mednarodnega reda.«

In če ima prav profesor Talmon, potem to pomeni, da se Slovenija tudi uradno zavzema za spodkopavanje načela suverene enakosti držav ter deluje v nasprotju s splošno veljavnim načelom neintervencije, s tem pa spodkopuje tudi splošno veljavna načela mednarodnega prava, ki so ustavno varovana načela, v skladu s katerimi morajo biti tudi vsi veljavni zakoni in predpisi na Slovenskem.

In bi morala biti tudi zunanjepolitična strategija, a očitno – ni.

Zakaj zunanjepolitična strategija Slovenije še vedno ni spremenjena ter usklajena z ustavo, navkljub dejstvu, da je znano, da je bila spremenjena prav v času Janševe vlade?

Težko je razumeti molk koalicije pod taktirko premierja Roberta Goloba na tem področju še posebej v luči številnih kritikah tedanje opozicije, ki sestavlja sedanjo vlado.

Ko je bila ta strategija spremenjena v času, ko je vlado vodil Janez Janša, zunanje ministrstvo pa Anže Logar, prav tako iz tedaj vladajoče SDS, je bila nad njeno ideološkostjo in slabo kvaliteto tedanja opozicija kritična.

Tedanja predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Monika Gregorič (iz stranke Konkretno Zdravka Počivalška), sicer članica strateškega sveta za prenovo zunanjepolitične strategije, pa je v izjavi za medije kasneje izpostavila, da gre za vladni dokument, in se zahvalila (Janševi) vladi, da se je odločila dokument predstaviti tudi pred OZP.

Osvežen dokument predvsem v smislu zunanjih okoliščin mednarodne skupnosti je januarja leta 2022 ocenila kot »zelo kvaliteten,« češ da »odgovarja na vse aktualne izzive in dogajanja v mednarodni skupnosti.«

Vidimo kako - tako, da so v njem ameriške fraze, ki jih večina sveta ne sprejema, ponavlja pa jih aktualna slovenska zunanja ministrica in nato doživlja kritike pronicljivih medijev, ki spremljajo mednarodno politiko in gospodarstvo.

Zaradi takšnega frazarjenja pa nato Slovenija dejansko prispeva k nestabilnosti v svetu.

To vodi do manj diplomacije in več uporabe sile, do enostranskih potez enih držav in do nasprotnih intervencij drugih držav.

Kje vse je že prišlo do uporabe sile, verjetno ni potrebno navajati.

Tovrstno logiko je lepo opisala Caitlin Johnstone, neodvisna avstralska novinarka in urednica do ameriške in zahodne politike politike kritičnega portala Patreon.com: »Ljudje trdijo, da ne morete kriviti ZDA za vse milijone smrtnih žrtev, ki izhajajo iz njihovih intervencij v 'vojni proti terorizmu', saj so mnoge povzročili sektaški notranji spopadi, toda to je tako, kot če bi požigalec rekel: 'Ni MOJA krivda, da je hiša zgorela! OGENJ je naredil največ škode!'«

Vse to že sproža pozornost tudi na mednarodni sceni.

Primerov spoštovanja »enih pravil za nas, drugih za vas« in nespoštovanja načela neintervencije kot temeljne norme mednarodnega prava je veliko, tipičen in vsem znan primer pa so dvojni kriteriji pri spoštovanju integritete držav, kjer v primeru Ukrajine EU in ZDA zagovarjajo nedotakljivost mednarodnih meja, v primeru Srbije, ko gre za Kosovo pa nekaj povsem drugega, čeprav je mednarodno pravo le eno.

Tudi ocena, da nekatere države zaradi nacionalnih interesov kršijo »pravila mednarodnega reda« je zato zgrešena, ker pravil, ki ne obstajajo, ni mogoče kršiti.

Načeloma pa je tako, da prav vsaka država zasleduje svoje nacionalne interese in to ni nič narobe.

Težave pa nastanejo tedaj, ko se zaradi teh interesov krši mednarodno pravo.

In to običajno počnejo – znova praviloma velike države, pogosto slovenske zaveznice.

Na primer - ZDA ob svojih nezakonitih vojnah ali pa sosednja Hrvaška, ob nespoštovanju arbitražne razsodbe, ki je določila razmejitev med državama.

Tega pa ministrica Tanja Fajon v Davosu ni omenjala, pojma »mednarodno pravo« pa se je ogibala vse do konca razprave.

S tem je dala legitimnost konceptu, ki je ideološko orožje ZDA v njihovem obupnem poskusu, da ohranijo unipolarno svetovno ureditev ter spodkopljejo mednarodno pravo.

Naravnost žalostno je, da slovenska zunanja ministrica tega ne vidi, tega ne ve ali pri tem celo zavestno sodeluje.

So pa to še kako dobro opazili - tuji komentatorji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke