Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo proti »zadnjim vratom« v aplikacijah za šifrirano sporočanje

V pomembni sodbi z dne 13. februarja je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo, da bi ustvarjanje t.i. zadnjih vrat (posebnih povezav ali programov, ki omogočajo dostop do komunikacije uporabniko) v storitvah za šifrirano sporočanje, kot sta Telegram in Signal, kršilo temeljne človekove pravice do svobode izražanja in zasebnosti.

Ta razsodba je bila sprejeta v prid Antonu Podchasovu, uporabniku Telegrama iz Rusije, ki je leta 2018 izpodbijal zahtevo svoje vlade, da naj  ponudnik storitve prenosa sporočil (Telegram) dešifrira sporočila, poslana prek šifrirane funkcije »skrivnega klepeta«.

Vpliv na zasebnost in svobodo izražanja

Odločitev sodišča poudarja kritično ravnotežje med nacionalnimi varnostnimi ukrepi in zaščito posameznikovih svoboščin.

signal1.jpg

V sodbi je bilo poudarjeno, da čeprav je namen dešifriranja sporočil boj proti kriminalu, bi uvedba zadnjih oziroma »zakulisnih vrat« za šifriranje neselektivno ogrozila zasebnost in varnost vseh uporabnikov, ne le tistih z zlonamernimi nameni.

ESČP je poudarilo, da bi takšni ukrepi omogočili razširjen, nediskriminatoren nadzor, s čimer bi kršili Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Sodišče je nadalje pojasnilo, da je šifriranje temeljno orodje pri varovanju zasebnosti elektronskih komunikacij, ki podpira širšo pravico do svobode izražanja.

S potencialno izpostavljenostjo nedolžnih uporabnikov hekerjem, tatovom identitete in državnemu nadzoru brez ustrezne utemeljitve je sodišče odločilo, da je vladna zahteva po zakulisju v storitvah šifriranih sporočil nepotrebna v demokratični družbi.

Sodišče EU zagovarja zasebnost pred nadzorom

Sodba ESČP je tudi poudarila, da obstajajo alternativne metode za nadzor komunikacije, ki ne ogrožajo celovitosti šifriranja od konca do konca.

Neposredni dostop do komunikacijskih naprav bi lahko služil kot izvedljivo sredstvo za spremljanje določenih ciljev, ne da bi pri tem ogrozili zasebnost in varnost splošnega prebivalstva.

Ta pristop se ujema s stališčem sodišča, da ukrepi, sprejeti za zagotavljanje nacionalne varnosti, ne smejo posegati v temeljne pravice in svoboščine posameznikov.

Pravni boj Antona Podchasova se je začel, ko je njegova vlada od Telegrama zahtevala, naj zagotovi kopije sporočil uporabnikov, osumljenih terorizma.

Telegram je trdil, da bo zaradi te zahteve treba dešifrirati vso komunikacijo uporabnikov.

Telegram aplikacija

Po zavrnitvi Telegrama, da bi izpolnil zahteve, je vlada aprila 2018 blokirala dostop do storitve.

V tožbi Podchasova, potem ko jo je državno vrhovno sodišče zavrnilo, je na koncu primer prevzelo ESČP in razsodilo v njegovo korist.

Odločitev ESČP je prelomna odločitev v tekoči razpravi o zasebnosti, varnosti in vlogi šifriranja pri varovanju temeljnih človekovih pravic.

Z razsodbo, da zahteva po dešifriranju šifriranih komunikacij od konca do konca ni opravičljiva v demokratični družbi, postavlja sodišče precedens, ki bi lahko vplival na prihodnje pravne in politične odločitve po vsej Evropi.

Toda skoraj zagotovo je, da sodba, ki je pomembna za države Evrope ne bo imela velikega učinka v Rusiji, ki jurisdikcije ESČP več ne priznava. Če jo bo priznala v tem primeru, je verjetno posebno pravno vprašanje.

Rusija namreč ne priznava več pristojnosti Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), saj je 16. septembra 2022 prenehala biti članica Sveta Evrope in pogodbenica Evropske konvencije o človekovih pravicah.

To pomeni, da ESČP ne more več sprejemati ali presojati prijav proti Rusiji zaradi kakršnih koli dejanj ali opustitev dejanj, ki so se zgodila po tem datumu.

Rusija je pred tem leta 2015 sprejela zakon, ki ji je dovoljeval razveljavitev sodb ESČP, vendar je morala konvencijo spoštovati do izstopa iz Sveta Evrope.

To pomeni, da bi v »starih« primerih morala še spoštovati sodbe ESČP, seveda v primeru, če sedaj ne bodo razveljavljene na podlagi zakona iz leta 2015.